Ob včerajšnji obravnavi podnebnega zakona na Vladi RS nevladne organizacije (NVO) Umanotera, Greenpeace in PIC poudarjajo, da Slovenija podnebni zakon nujno potrebuje, in sicer za dostop do sredstev EU, za zmanjšanje podnebnih neenakosti in za kontinuiteto podnebne politike v zahtevnem političnem okolju.
A NVO opozarjajo, da „na žalost v razvodeneli različici podnebnega zakona, ki jo je sprejela vlada, manjkajo nekateri ključni elementi. Zdaj je čas, da stranke v parlamentarni obravnavi predlagajo amandmaje, ki bodo zakon naredili učinkovito orodje za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb.“
Slovenija je po besedah NVO med državami EU, ki jih podnebne spremembe že zdaj nadpovprečno močno prizadevajo, hkrati pa je med tistimi, ki bi z ambiciozno podnebno-socialno politiko, ki jo sofinancira EU, lahko največ pridobila. „Brez kakovostnega zakonskega okvira te priložnosti izgubljamo.“
Aljoša Petek, PIC: “Podnebni zakon je priložnost za ambiciozen napredek vseh nas v odporno in dolgoročno odgovorno družbo. Vendar pa to ni mogoče, če zakon ne določa zavezujočih podnebnih ciljev, pristojnim institucijam ne nalaga jasnih nalog ter še naprej dopušča aktivno podporo uporabi fosilnih goriv. V parlamentarni proceduri se lahko zakon bistveno izboljša.”
Neambiciozni predlog je zamujena priložnost
Dr. Jonas Sonnenschein, Umanotera: “Ta zakon smo potrebovali na začetku mandata, kot je obljubila koalicija. Zdaj ga bomo dobili šele proti koncu in to v precej neambiciozni različici. Da zakon končno bo, je dobro, a strateške podnebne politike se ne gradi na tak način. Potrebujemo samozavestno socialno in industrijsko podnebno politiko, ki bo končno izkoristila ogromen potencial zelenega prehoda.”
„Poleg tega sistemski zakon, kot je podnebni zakon, ni verodostojen, če ne obravnava vprašanja subvencij za fosilna goriva. Vlada je na tem področju naredila popoln preobrat, saj je iz podnebnega zakona in nacionalnega energetsko-podnebnega načrta črtala ukinitev škodljivih subvencij, kar je Evropska komisija v nedavnem pregledu ostro in upravičeno kritizirala. Prav tako je odstranila več finančnih ukrepov, ki bi gospodinjstvom in gospodarstvu zagotovili nujno potrebna sredstva za učinkovito naslavljanje podnebne krize,“ so zapisali nevladniki.
Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija: “Podnebni zakon potrebujemo, a ne kot birokratski dokument, ki bo le izpolnil minimalne politične potrebe, temveč kot močno orodje, ki bo omogočilo konkretne spremembe. Upamo, da bodo poslanci prepoznali, da ne moremo sprejemati podnebnega zakona, ki ohranja subvencije za fosilna goriva. To je protislovje, ki spodkopava celotno podnebno politiko.”
Poziv poslancem
NVO so v pozivu poslancem zapisali, naj predlog zakona podrobno preučijo in vanj vključijo ključne elemente za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje, ki bodo koristili celotni družbi, ne zgolj zasebnim, partikularnim interesom. V nasprotnem primeru bo Podnebni zakon še ena zamujena priložnost in še ena prelomljena obljuba.
