Novozelandski Odbor za zunanje poročanje (External Reporting Board – XRB) je po poročanju ESG News začel javno posvetovanje o predlogu, da bi država za podnebno poročanje postopoma uvedla mednarodni standard IFRS S2, ki ga je razvila Fundacija IFRS. Po predlogu bi standard postal obvezen leta 2033, podjetja pa bi imela večletno prehodno obdobje.
Nova Zelandija je med prvimi državami uvedla obvezno podnebno poročanje. Od leta 2024 morajo podnebna razkritja pripravljati finančne institucije in borzne družbe na podlagi nacionalnih standardov New Zealand Climate Standards (NZ CS), ki temeljijo na priporočilih delovne skupine TCFD. Vlada je medtem že predlagala zvišanje praga za obvezno poročanje, tako da bi veljalo le za družbe z borzno vrednostjo ali dolgom v višini najmanj ene milijarde novozelandskih dolarjev.
Po oceni XRB bi uvedba standarda IFRS S2 prinesla večjo mednarodno primerljivost podnebnih razkritij ter uskladitev z Avstralijo, ki je že sprejela podoben standard AASB S2. To bi podjetjem olajšalo poročanje na različnih trgih, vlagateljem in drugim uporabnikom pa omogočilo boljšo primerljivost informacij.
Ob tem XRB opozarja, da bo prehod zahteval dodatne prilagoditve in stroške za podjetja, saj je IFRS S2 v primerjavi z veljavnimi novozelandskimi standardi podrobnejši in vsebuje strožje zahteve glede razkritij.
Čeprav oba okvira temeljita na enakih stebrih – upravljanje, strategija, obvladovanje tveganj ter kazalniki in cilji – IFRS S2 podrobneje ureja področja, kot so povezovanje trajnostnih in finančnih informacij, pomembne strokovne presoje, vplivi v vrednostni verigi ter predpostavke pri načrtih prehoda na nizkoogljično poslovanje. Poleg tega zahteva obsežnejša razkritja o kazalnikih uspešnosti in obvezno uporabo metodologije GHG Protocol za izračun emisij toplogrednih plinov.
Po predlogu bi podjetja do leta 2033 lahko uporabljala bodisi obstoječe novozelandske standarde bodisi IFRS S2, nato pa bi mednarodni standard postal obvezen.
IFRS je standard IFRS S2 predstavil leta 2023, doslej pa ga je sprejelo ali pa je postopek njegove uvedbe začelo že več kot 40 jurisdikcij po svetu. Predlog Nove Zelandije tako potrjuje nadaljnji trend mednarodnega poenotenja pravil za podnebno poročanje in večje primerljivosti ESG-razkritij na globalni ravni.
