Nova znanstvena študija razkriva, kako močno podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, že danes stopnjujejo ekstremne vremenske pojave po Evropi. Raziskovalci so razvili nov matematični model, ki omogoča natančnejši izračun podnebnih tveganj ter odgovornosti držav in podjetij z visokimi emisijami. Študija je objavljena v Weather and Climate Extremes.
Ekipo je vodil podnebni raziskovalec Gottfried Kirchengast z Univerze v Gradcu. Model analizira pogostost, trajanje, intenzivnost in prostorski obseg ekstremnih dogodkov, kot so vročinski valovi, poplave in suše. Če so na voljo dolgoročni podnebni podatki, je mogoče spremembe spremljati iz leta v leto ter desetletje za desetletjem v Evropi in drugod po svetu.
Raziskovalci so metodo uporabili za analizo ekstremne vročine v Avstriji in širši Evropi na podlagi dnevnih najvišjih temperatur med letoma 1961 in 2024. Prag »ekstremne« temperature so določili glede na obdobje 1961–1990: v Avstriji je znašal 30 °C, v južni Španiji več kot 35 °C, na Finskem okoli 25 °C.
Študija ugotavlja, da se je skupna intenzivnost ekstremne vročine v Avstriji ter večjem delu srednje in južne Evrope v obdobju 2010–2024 povečala približno desetkrat v primerjavi z referenčnim obdobjem 1961–1990. Po besedah Kirchengasta tako izrazit porast močno presega naravno podnebno spremenljivost in jasno kaže vpliv človekovih dejavnosti.
Visoka cena ekstremnega vremena
Posledice so že merljive. Lansko poletje so temperature v številnih delih Evrope dosegle 40 °C, kar je povzročilo suše in tisoče smrti. Analiza raziskovalcev z Imperial College London in London School of Hygiene & Tropical Medicine je pokazala, da je bilo kar 68 % od ocenjenih 24.400 smrti zaradi vročine povezanih s podnebnimi spremembami, ki so temperature povišale do 3,6 °C.
Ekstremni vremenski dogodki poleti 2025 so povzročili vsaj 43 milijard evrov kratkoročnih gospodarskih izgub, skupni stroški pa bi lahko do leta 2029 dosegli 126 milijard evrov. Študija Univerze v Mannheimu v sodelovanju z ekonomisti Evropske centralne banke je ugotovila, da so vročinski valovi, suše in poplave prizadeli četrtino vseh regij EU ter povzročili izgubo v višini 0,26 % letnega gospodarskega BDP EU.
Raziskovalci opozarjajo, da so ocene verjetno celo podcenjene, saj ne upoštevajo sočasnih učinkov več ekstremnih pojavov, kot sta vročinski val in suša hkrati.
Nova metoda tako ponuja močno orodje za merjenje podnebnih tveganj in hkrati jasno sporočilo, da bodo brez hitrega zmanjšanja emisij posledice za Evropo vse hujše.
