Duševne motnje postajajo vse pomembnejši vzrok odsotnosti z dela. Evropska komisija se na trend odziva z 1,23 milijarde evrov vrednim programom, namenjenim preventivi, dostopnejši obravnavi in ponovni vključitvi ljudi v družbo in delovno okolje.
Duševno zdravje postaja eno pomembnejših vprašanj evropskega trga dela. Leta 2024 je imelo po podatkih Evropske unije približno 20 odstotkov prebivalstva EU, oziroma okoli 150 milijonov ljudi, duševno motnjo ali bolezen. Med diagnosticiranimi primeri so bile najpogostejše anksiozne motnje, depresivne motnje in motnje, povezane z uživanjem psihoaktivnih snovi.
Evropska komisija želi trend nasloviti z 20 ključnimi pobudami in skupno 1,23 milijarde evrov sredstev iz različnih evropskih programov. V ospredju so trije cilji: učinkovitejša preventiva, dostop do kakovostne in cenovno dostopne zdravstvene obravnave ter ponovna vključitev ljudi po okrevanju.
Več pozornosti psihosocialnim tveganjem pri delu
Pomemben del evropskih aktivnosti je namenjen prav delovnemu okolju. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) spodbuja programe za zmanjševanje stresa, izgorelosti in preobremenjenosti.
Podjetjem so namenjena tudi navodila in orodja, s katerimi lahko psihosocialna tveganja vključijo v ocenjevanje tveganj na delovnem mestu. Pri tem ne gre le za individualno odpornost zaposlenih, temveč tudi za dejavnike, kot so prevelika delovna obremenitev, pomanjkanje nadzora nad delom, slaba organizacija in socialna izolacija.
EU hkrati podpira zgodnje prepoznavanje depresije in anksioznih motenj ter preventivne programe na področju samomorilnosti.
Ključna sta preventiva in odpravljanje stigme
Evropski pristop temelji tudi na zmanjševanju stigme, povezane z duševnimi boleznimi. Odprta komunikacija naj bi zmanjšala predsodke in zaposlenim olajšala pravočasno iskanje pomoči.
Za podjetja to pomeni, da duševnega zdravja ne bi smela obravnavati šele takrat, ko pride do dolgotrajne bolniške odsotnosti. Pomembnejše je zgodnje prepoznavanje obremenitev in odpravljanje njihovih vzrokov.
Praktično podporo naj bi zagotavljali tudi programi EU-OSHA, vključno s smernicami, usposabljanji in orodji, ki jih lahko podjetja uporabijo pri vsakodnevnem upravljanju varnosti in zdravja pri delu.
Poseben poudarek na malih in srednjih podjetjih
Pomemben del evropskih prizadevanj predstavljajo raziskovalni in praktični projekti. Med njimi je MENTUPP (Mental Health Promotion and Intervention in Occupational Settings), ki se posebej osredotoča na mala in srednja podjetja.
Projekt razvija ukrepe za zmanjševanje stresa, izgorelosti in depresije ter podjetjem ponuja podporo pri krepitvi odpornosti zaposlenih in organizacij.
V okviru projekta je nastal tudi MENTUPP-Hub, spletna učna platforma z interaktivnimi gradivi za zaposlene in vodje. Namenjena je predvsem razvijanju osebne in organizacijske odpornosti ter boljšemu obvladovanju psihosocialnih tveganj.
Duševno zdravje postaja del strateškega upravljanja
Evropski pristop kaže premik od obravnave duševnih težav kot predvsem zdravstvenega vprašanja k širšemu organizacijskemu in preventivnemu pristopu.
Za podjetja je ključno sporočilo, da psihosocialna tveganja postajajo sestavni del varnosti in zdravja pri delu. Učinkovita strategija zato ne temelji le na individualni pomoči zaposlenim, temveč tudi na prepoznavanju in zmanjševanju vzrokov za preobremenjenost.
Preventiva, odprta komunikacija in pravočasna pomoč tako niso več le vprašanje dobrobiti zaposlenih, ampak tudi pomemben del upravljanja odsotnosti, produktivnosti in dolgoročne odpornosti podjetij.
