Nova evropska uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) bo v prihodnjih letih temeljito spremenila zasnovo, proizvodnjo in uporabo embalaže v Evropski uniji. Namesto dosedanjih prostovoljnih okoljskih zavez uvaja pravno zavezujoča pravila glede reciklabilnosti, vsebnosti recikliranih materialov, kemične varnosti in zmanjševanja količine embalaže.
Prve zahteve bodo začele veljati leta 2026, dodatne obveznosti pa se bodo uvajale postopoma do leta 2030 in pozneje. Podjetja, ki novih pravil ne bodo izpolnjevala, se lahko soočijo z višjimi stroški, omejitvami pri prodaji ali celo izgubo dostopa do evropskega trga.
Med pomembnejšimi novostmi je prepoved uporabe embalaže za stik z živili, ki vsebuje prekomerne količine per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS), znanih tudi kot »večne kemikalije«. Poleg tega uredba dodatno omejuje vsebnost težkih kovin, proizvajalcem pa nalaga obvezno pripravo izjav o skladnosti in tehnične dokumentacije, ki bo dokazovala izpolnjevanje zahtev.
Poseben poudarek namenja reciklabilnosti embalaže. Do leta 2030 bo morala vsa embalaža na trgu EU izpolnjevati minimalne standarde reciklabilnosti, kar bo spodbudilo opuščanje večslojnih materialov in prehod na enostavnejše embalažne rešitve iz enega materiala. Za določene plastične embalaže bodo uvedene tudi minimalne zahteve glede deleža reciklirane plastike.
Nova pravila omejujejo tudi nepotreben prazen prostor v skupinski, transportni in spletni embalaži. Od leta 2030 ta ne bo smel presegati 40 odstotkov prostornine embalaže, s čimer želi EU zmanjšati količino odpadkov in izboljšati učinkovitost transporta.
Pomembne spremembe čakajo tudi proizvajalce v okviru razširjene odgovornosti proizvajalca (EPR). Višina prispevkov bo vse bolj odvisna od tega, kako dobro je embalažo mogoče reciklirati. Slabše zasnovana embalaža bo pomenila višje stroške, medtem ko bodo enostavnejše in bolj trajnostne rešitve finančno ugodnejše.
Nova uredba tako predstavlja eno največjih zakonodajnih sprememb za embalažno industrijo v zadnjih desetletjih in bo od podjetij zahtevala celovit pristop k razvoju izdelkov, izbiri materialov ter zagotavljanju skladnosti z zakonodajo.
