Nizki vodostaji Rena vse bolj ogrožajo industrijo, dobavne verige in logistiko, piše Haufe. Zaradi omejenega ladijskega prometa rastejo prevozni stroški, podjetja pa težko iščejo alternative. Strokovnjaki opozarjajo, da morajo vodna tveganja postati del poslovnega upravljanja tveganj.
Ren je ena ključnih gospodarskih arterij Evrope. Povezuje industrijska središča Nemčije in Švice z velikimi severnomorskimi pristanišči, predvsem Rotterdamom. Ko je vodostaj nizek, pa postane pomembno logistično ozko grlo.
Razmere so se letos zaostrile nenavadno zgodaj. Na merilnih mestih ob Renu so bili izmerjeni izjemno nizki vodostaji, zaradi katerih lahko tovorne ladje prevažajo le del običajnega tovora. Posledice so že vidne v višjih prevoznih stroških in motnjah dobavnih verig.
Po ocenah Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo bi lahko nizka voda povzročila od ene do dveh milijard evrov izpada dodane vrednosti.
Manj tovora, višji stroški
Ko ladje zaradi plitvine ne morejo pluti polno naložene, se razpoložljiva transportna zmogljivost Rena hitro zmanjša. Po ocenah nemške gospodarske zbornice gre lahko za približno tri milijone ton manj mesečnih prevoznih zmogljivosti, kar ustreza skoraj 120.000 tovornjaškim prevozom.
Cestni in železniški promet takšnega izpada kratkoročno ne moreta v celoti nadomestiti. Na nekaterih povezavah so se zato prevozni stroški že večkratno povečali.
Najbolj ranljive so panoge, ki so močno odvisne od rečnega transporta, med njimi kemična, jeklarska in naftna industrija. Za številne surovine in proizvode hitre alternative preprosto ni.
Težava ni samo logistična
Nizka voda vpliva tudi na cene goriv, saj se po Renu prevažajo nafta in naftni derivati. Višji stroški transporta se zato lahko prenesejo na podjetja in končne potrošnike.
Nemška vlada je v odziv že sprejela nekatere kratkoročne ukrepe, med drugim začasne izjeme pri omejitvah za tovornjake, sproščanje dodatnih železniških zmogljivosti in prestavljanje manj nujnih infrastrukturnih del.
Vendar ukrepi ne rešujejo temeljnega problema. Tudi globlja plovna pot sama po sebi ne more zagotoviti odpornosti sistema, če je vode premalo.
Podjetja pogosto ne poznajo svoje odvisnosti od vode
Aktualna kriza razkriva tudi šibkost poslovnega upravljanja tveganj. Mnoga podjetja sicer spremljajo, kako njihov vpliv na okolje, manj pogosto pa analizirajo nasprotno vprašanje: kako spremembe v okolju vplivajo na njihovo poslovanje.
Študija BDO in NABU, ki je analizirala 160 podjetij iz indeksov DAX, MDAX in SDAX ter približno 15.000 njihovih lokacij v Nemčiji, je pokazala, da je okoli 60 odstotkov podjetij srednje do močno odvisnih od vode. Kljub temu vsako tretje podjetje vode ne obravnava kot bistvenega tveganja.
To je posebej problematično v panogah, kot so kemija, kovinska industrija in proizvodnja potrošniškega blaga.
Kaj lahko podjetja naredijo?
Nizki vodostaji bi morali postati del celovitega upravljanja podnebnih in operativnih tveganj. Podjetja bi morala najprej ugotoviti, kje so v dobavni verigi odvisna od rek, pristanišč in drugih vodnih virov.
Nato je treba pripraviti konkretne scenarije za motnje: katere tovore je mogoče preusmeriti na železnico ali ceste, koliko dodatnih zalog je smiselno imeti in kateri dobavitelji so sami odvisni od rečnega transporta.
Pomembno je tudi, da podjetja vodnih tveganj ne omejijo na lastne lokacije. Spremembe vodnih režimov lahko hkrati prizadenejo proizvodnjo, dobavitelje, logistiko in infrastrukturo na celotnih območjih.
Dolgoročno bo zato potrebna kombinacija odpornejše vodne in železniške infrastrukture, prilagojenih plovil, večje prožnosti dobavnih verig ter naravnih rešitev za zadrževanje vode.
Nizka voda kot novo poslovno tveganje
Letošnja kriza je lahko za podjetja opozorilo, da ekstremni vremenski dogodki niso več zgolj začasne motnje. Podnebne spremembe lahko povečajo pogostost in intenzivnost sušnih obdobij ter s tem tudi tveganje za logistiko in proizvodnjo.
Za trajnostne menedžerje je sporočilo jasno: vodna tveganja je treba iz okoljskih poročil prenesti v poslovno strategijo, upravljanje dobavne verige in investicijsko načrtovanje.
Ren tako ni le primer trenutne logistične krize. Je opozorilo, kako hitro lahko podnebna sprememba iz naravnega pojava postane neposreden gospodarski problem.
