Okoljske nevladne organizacije in več držav članic EU opozarjajo, da mora Evropska unija ohraniti sistem trgovanja z emisijami (EU ETS) kot ključno orodje podnebne politike in hkrati mehanizem za ohranjanje konkurenčnosti evropskih podjetij na področju čistih tehnologij, piše Clean Energy Wire.
EU ETS, ki podjetjem zaračunava izpuste CO₂, že dve desetletji predstavlja temelj podnebnih ukrepov v EU. V zadnjem času pa se pojavljajo pozivi k njegovemu rahljanju, med drugim je Italija predlagala začasno zamrznitev sistema. Razprava se zaostruje tudi zaradi vpliva sistema na cene energije.
Pred zasedanjem voditeljev EU v Bruslju 19. in 20. marca so organizacije, med njimi WWF in Climate Action Network Europe, opozorile, da bi oslabitev sistema povečala regulativna tveganja, podražila financiranje in zmanjšala privlačnost Evrope za dolgoročne industrijske naložbe. Pozvale so k stabilnemu in predvidljivemu sistemu določanja cen ogljika.
Podobno so v ločenem pismu poudarile tudi Danska, Finska, Portugalska, Španija in Švedska, ki menijo, da je zanesljivo določanje cene ogljika ključno za industrijsko preobrazbo Evrope.
Ena osrednjih dilem je tudi prihodnost sistema po letu 2039, ko naj bi se količina dovoljenih emisij iztekla. Evropska komisija napoveduje pospešitev pregleda ETS, da bi določila bolj realističen potek razogljičenja po letu 2030. Leto 2026 bo tako ključno za nadaljnji razvoj podnebne in energetske politike EU.
