Nemška industrijska in sindikalna združenja opozarjajo, da bi lahko pomanjkanje ključnih surovin postalo ena največjih šibkih točk Evrope, poroča Clean Energy Wire.
V skupnem pozicijskem dokumentu, ki ga je pripravilo 19 članic zveze Alliance for the Future of Industry, pozivajo k tesnejšemu sodelovanju med vlado in gospodarstvom pri zagotavljanju surovinske neodvisnosti.
Po njihovih besedah naraščajoče povpraševanje po surovinah za trajnostne industrije, skupaj z visoko odvisnostjo od uvoza, ogroža konkurenčnost in delovna mesta. »Izgubljamo na deset tisoče kakovostnih industrijskih zaposlitev. To se mora končati, politiki in podjetja morajo ukrepati,« je poudaril vodja sindikata IG Metall, Jürgen Kerner.
Zahteve industrijske zveze
V dokumentu so med ključnimi ukrepi navedli:
-
krepitev domače pridobivanja surovin,
-
pospešitev krožnega gospodarstva – predvsem recikliranja,
-
vzpostavitev novih partnerstev s surovinsko bogatimi državami,
-
podporo vlade pri diverzifikaciji dobavnih virov,
-
dolgoročne investicijske sheme za uporabo surovin, pridobljenih ali predelanih v Evropi.
Po njihovem mnenju mora biti surovinska politika usmerjena v potrebe prihodnjih tehnologij, zmanjšanje odvisnosti od uvoza ter izboljšanje evropske infrastrukture za recikliranje, ki je trenutno nezadostna.
Surovine kot vprašanje nacionalne odpornosti
Nemško ministrstvo za gospodarstvo je skupaj z evropsko vetrno industrijo nedavno predstavilo “načrt za odpornost”, s katerim želijo zmanjšati odvisnost od kitajskih trajnih magnetov, ključnih za vetrne turbine. »Surovinska politika je danes vprašanje nacionalne odpornosti,« je poudarila gospodarska ministrica Katherina Reiche.
Nemčija trenutno uvaža 39 od 46 ključnih surovin, potrebnih za doseganje strateških energetskih in industrijskih ciljev, kaže poročilo iz leta 2022.
EU pospešuje ukrepe
Evropska unija medtem pripravlja Clean Industrial Deal in Akt o kritičnih surovinah, s katerimi želi okrepiti konkurenčnost in pospešiti razogljičenje industrije. Bruselj je zaskrbljen, da EU izgublja tekmo v čistih tehnologijah, medtem ko Kitajska krepi svojo prevlado tako v proizvodnji tehnologij kot v nadzoru nad ključnimi surovinami.
