Rešitve, ki temeljijo na naravi (Nature-based solutions), postajajo vse pomembnejši element trajnostnega razvoja ter hkrati pomemben generator novih delovnih mest, piše ILO. Po ocenah mednarodnih organizacij je v dejavnostih, povezanih z ohranjanjem, obnovo, varovanjem in trajnostnim upravljanjem naravnih ekosistemov, zaposlenih že okoli 60 milijonov ljudi po svetu.
Na razpravi v okviru evropskega zelenega tedna je Carlien van Empel, direktorica Urada za EU in države Beneluksa v okviru Mednarodne organizacije za delo (ILO), poudarila, da bi lahko povečane naložbe v naravne rešitve do leta 2030 ustvarile dodatnih 20 do 32 milijonov delovnih mest. Takšen razvoj bi pomembno prispeval k doseganju podnebnih ciljev, krepitvi odpornosti gospodarstva in socialni vključenosti.
Potencial za nova delovna mesta se odpira v številnih sektorjih, med drugim v kmetijstvu, gozdarstvu, upravljanju voda, prostorskem načrtovanju in infrastrukturi. Posebno vlogo imajo projekti obnove ekosistemov, zelene urbane infrastrukture ter ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam. Še posebej izrazit je potencial v državah globalnega juga, kjer se potrebe po okoljskih rešitvah pogosto prepletajo z visoko stopnjo brezposelnosti in podzaposlenosti.
Z vidika ESG pri tem ostajajo pomembni družbeni izzivi. Velik delež delovnih mest, povezanih z naravnimi rešitvami, je še vedno projektno financiran, začasen ali v obliki neformalnih zaposlitev. Čeprav takšna delovna mesta pogosto predstavljajo pomemben vir dohodka za ranljive skupine, se pojavljajo vprašanja glede kakovosti zaposlitve, varnosti pri delu in spoštovanja delavskih pravic.
Pomembna ovira za širšo implementacijo projektov ostaja tudi pomanjkanje ustreznih znanj in kompetenc. Uspešno izvajanje rešitev, ki temeljijo na naravi, zahteva strokovna znanja s področij obnove ekosistemov, trajnostnega upravljanja zemljišč in voda, varovanja biotske raznovrstnosti ter načrtovanja naravi prilagojene infrastrukture. Vse večji pomen imajo tudi digitalne kompetence, projektno vodenje in spremljanje učinkov projektov.
Strokovnjaki zato poudarjajo, da morajo biti rešitve, ki temeljijo na naravi, sistemsko vključene ne le v okoljske politike, temveč tudi v razvojne, infrastrukturne, zaposlitvene in izobraževalne strategije. Ključnega pomena so naložbe v razvoj kadrov, zagotavljanje dostojnega dela, poštenega plačila, socialne zaščite ter učinkovitega socialnega dialoga.
Rešitve, ki temeljijo na naravi, imajo potencial, da postanejo eden ključnih mehanizmov pravičnega zelenega prehoda. Vendar pa mora biti vidik dostojnega in varnega dela vključen že v zasnovo projektov, saj le tako lahko naravne rešitve dolgoročno prispevajo tako k okoljskim kot tudi družbenim ciljem trajnostnega razvoja.
Storitve Fit medie / Zelene Slovenije
Opozorila iz razprave v Bruslju, da številna delovna mesta v projektih, ki temeljijo na naravnih rešitvah, ostajajo začasna, projektna ali neformalna, dodatno poudarjajo pomen varnosti in zdravja pri delu. Zelena delovna mesta namreč niso trajnostna zgolj zaradi svojega okoljskega učinka, temveč tudi zaradi zagotavljanja varnih delovnih pogojev, ustrezne usposobljenosti zaposlenih in učinkovitega obvladovanja tveganj pri delu. To področje vse bolj prihaja v ospredje v okviru ESG, kjer družbeni vidik vključuje skrb za zaposlene, njihovo zdravje, varnost in dobro počutje na delovnem mestu.
Zelena Slovenija / Fit media je zato vzpostavila stičišče dobrih praks in znanja s področja varnosti in zdravja pri delu, kjer povezujemo podjetja in širimo ter omogočamo izmenjavo dobrih praks in primerov učinkovitega upravljanja področja ESG, tveganj in VZD. Hkrati z razvojem diagnostičnih orodij za oceno stanja na področju sistema VZD, psihosocialnih tveganj ter dejanske prakse varnosti podjetjem omogočamo sistematično diagnosticiranje ter pripravo ciljnih izboljšav VZD. Takšen celosten pristop podjetjem pomaga, da varnost, zdravje ter dobrobit zaposlenih vključijo v jedro svojega poslovanja ter spodbuja povezovanje trajnostnega razvoja z visokimi standardi varnosti in zdravja pri delu, ki predstavljajo pomemben temelj tudi za pravični zeleni prehod.
