Kljub javnim zavezam k podnebnim ciljem so največje svetovne banke leta 2025 občutno povečale financiranje podjetij, povezanih s fosilnimi gorivi. Po najnovejšem poročilu Banking on Climate Chaos je 65 največjih bank skupaj zagotovilo kar 906 milijard dolarjev sredstev za premogovno, naftno in plinsko industrijo, kar predstavlja skoraj 8-odstotno rast glede na leto prej.
Poročilo razkriva vse večji razkorak med globalnimi podnebnimi ambicijami in dejanskimi finančnimi tokovi, ki še naprej podpirajo ogljično intenzivne dejavnosti. Skoraj polovica financiranja je bila namenjena širitvi obstoječe infrastrukture fosilnih goriv, vključno z novimi projekti črpanja in transporta nafte ter zemeljskega plina. Samo za širitvene projekte je bilo namenjenih več kot 500 milijard dolarjev, piše SDG News.
Med največjimi financerji fosilne industrije ostajajo ameriške banke. Na vrhu lestvice je ponovno JPMorgan Chase, ki je leta 2025 zagotovil približno 58 milijard dolarjev financiranja. Med največjimi podporniki sektorja so bili tudi Bank of America, Citigroup ter japonski bančni skupini Mitsubishi UFJ Financial Group in Mizuho Financial Group.
Analiza kaže, da je koncentracija financiranja vse večja. Le dvanajst največjih bank je prispevalo približno 40 odstotkov vseh globalnih sredstev, namenjenih fosilnim gorivom.
Podnebne zaveze pod pritiskom
Povečanje financiranja odraža širše spremembe v finančnem sektorju. V zadnjih dveh letih je več velikih bank omililo ali opustilo nekatere podnebne zaveze, vključno s sodelovanjem v pobudah za doseganje neto ničelnih emisij do leta 2050.
Strokovnjaki kot ključne dejavnike navajajo politične pritiske, geopolitično nestabilnost, skrbi glede energetske varnosti ter naraščajoče povpraševanje po zanesljivih virih energije. Konflikti, gospodarska negotovost in vprašanje dostopnosti energije dodatno otežujejo prehod na nizkoogljično gospodarstvo.
Banke medtem poudarjajo, da bo energetski prehod zahteval sočasna vlaganja tako v obstoječe energetske sisteme kot tudi v nove, čiste tehnologije. Več finančnih institucij vztraja, da ostajajo zavezane dolgoročnim ciljem razogljičenja, hkrati pa podpirajo trenutne potrebe gospodarstva po energiji.
Paradoks energetskega prehoda
Ugotovitve poročila razkrivajo kompleksnejšo realnost energetskega prehoda, kot so jo napovedovale prejšnje strategije. Dolga leta je prevladovalo prepričanje, da se bo kapital postopoma preusmerjal iz fosilnih goriv v obnovljive vire energije. V praksi pa se zdi, da svet vstopa v obdobje, ko naložbe rastejo v obeh sistemih hkrati.
Rastoče potrebe po električni energiji, ki jih spodbujajo umetna inteligenca, podatkovni centri, vračanje industrijske proizvodnje, rast prebivalstva in višji življenjski standard, ustvarjajo izjemen pritisk na energetsko infrastrukturo. Čeprav se obnovljivi viri energije širijo rekordno hitro, številne vlade in vlagatelji menijo, da sami še ne morejo dovolj hitro zadovoljiti vsega povpraševanja.
Tako nastaja paradoks sodobne energetike: svet vlaga milijarde dolarjev v gradnjo energetskega sistema prihodnosti, obenem pa še naprej financira energetski sistem sedanjosti. Ali gre za začasen prehodni most ali za dolgoročno novo realnost, bo eno ključnih gospodarskih in političnih vprašanj prihodnjega desetletja.
