Odločitve o ogljično nevtralnih, zelenih tehnologijah niso bile pričakovane. So pa razpravljali o tem, predvsem o zadnjih podnebnih predlogih evropske komisije, ki naj bi zagotovili, da bo EU globalno konkurenčna in vodilna na industrijskih področjih prihodnosti. Za Slovenijo je najpomembneje, da si pusti prostor za vse tehnologije. »V slovenskem nacionalnem interesu je, da je jedrska tehnologija sestavni del tega svežnja, ne nujno tista, ki jo omenja celotna Evropa kot nosilno, zagotovo pa ena od tistih, ki bodo dovoljene znotraj okvira pomoči za ogljično nevtralno tehnologijo,« je dejal Golob.
Slovenija vztraja, da mora imeti jedrska tehnologija svoje mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope. Želja je, da bi bila sprejeta jasna pravila, kako jedrska tehnologija lahko dostopa do kapitala, glede umeščanja v prostor in dostopa do razvojnih sredstev. »Glavno tveganje pri jedrski industriji danes je, da nimamo prave industrije v Evropi, zaradi česar je toliko težje dovolj zanesljivo z vidika časa in proračuna načrtovati, kako bodo taki projekti, kot je Jek 2, dejansko videti,« je dejal premier.
Vrh se je začel s še vedno nerešenim vprašanjem nemške blokade sprejemanja prepovedi prodaje avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem leta 2035. »Stališče Slovenije je, da kar je dobro za nemško avtomobilsko industrijo, je načeloma vedno dobro tudi za slovensko avtomobilsko industrijo,« je dejal Golob. To še posebej velja v velikem deležu slovenske avtomobilske industrije v izvozu. Kompromisni predlog evropske komisije je za Slovenijo sprejemljiv, saj da ničesar ne izključuje.
(Vir: Delo)
