Prihodnost slovenskega podeželja ni odvisna zgolj od kmetijske politike, temveč od povezovanja stanovanjske, demografske, gospodarske in regionalne politike. Ključno bo tudi vključevanje lokalnega prebivalstva ter usmerjanje denarja v projekte, ki prinašajo dolgoročne in merljive učinke. To je bilo osrednje sporočilo okrogle mize Podeželje kot razvojna priložnost regij, ki sta jo na sejmu AGRA pripravila ETRI Povezovalnica in Zavod Jazon.
Podeželje je danes veliko več kot prostor kmetijske proizvodnje. Je prostor bivanja, podjetništva, zaposlovanja in skrbi za starejše, hkrati pa se številne njegove skupnosti soočajo s staranjem prebivalstva, odseljevanjem mladih, pomanjkanjem stanovanj in slabšo dostopnostjo storitev.
Regije morajo določiti svoje prednosti
Generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj dr. Robert Drobnič je poudaril, da je podeželje treba razumeti kot del regionalnega razvoja in evropske kohezijske politike. Regije bodo morale jasno opredeliti svoje razvojne prednosti in naložbe, s katerimi jih lahko najbolje izkoristijo.
Prihodnje razvojne politike bodo morale povezovati različne resorje, saj razpoložljiva sredstva ne morejo financirati vseh lokalnih projektov. Poseben izziv bo priprava na novo evropsko finančno perspektivo 2028–2034. Pri tem bodo pomembni vključevanje lokalnih deležnikov, jasni cilji in dokazljivi učinki naložb.
Rešitve morajo nastajati tudi lokalno
Strokovnjakinja za razvoj podeželja in LEADER/CLLD Alina Cunk Perklič je opozorila, da razvojnih rešitev ni mogoče oblikovati zgolj od zgoraj navzdol.
Lokalne strategije morajo po njenem mnenju odgovarjati na konkretne potrebe prebivalcev. Med prednostnimi izzivi so stanovanja, prenova praznih hiš, skrb za starejše in ustvarjanje pogojev, zaradi katerih bi mladi ostali v domačem okolju.
Kot možne rešitve je izpostavila pametne in »srebrne« vasi, ugodnejše financiranje prenov starejših stanovanjskih objektov ter skupnostne poslovne modele. Razvoj podeželja tako ne sme pomeniti zgolj gradnje cest in objektov, temveč predvsem ustvarjanje povezanih skupnosti in novih gospodarskih priložnosti.
Pomemben je učinek, ne le poraba denarja
Tudi pri financiranju je potreben premik od spremljanja porabljenih sredstev k merjenju rezultatov. Direktor SRRS Matjaž Ribaš je opozoril, da posamezna naložba, na primer nakup stroja, sama po sebi še ne pomeni razvoja.
Pomembno je oceniti, kakšne bodo njene dolgoročne gospodarske, okoljske in družbene posledice ter ali bo projekt dejansko okrepil regijo. SRRS zato pri presoji vse bolj upošteva tudi širše učinke projektov ter razvija kombinacije nepovratnih sredstev in ugodnih posojil.
Pri tem ostajajo ovire predvsem pomanjkanje kadrov in znanja za pripravo projektov ter zahtevana zavarovanja, ki so lahko za manjše podjetnike in nevladne organizacije težko dosegljiva.
Podeželje kot skupna razvojna naloga
Razprava na sejmu AGRA je pokazala, da prihodnosti podeželja ne bo mogoče zagotoviti z enim razpisom ali eno samo politiko. Potrebni so usklajeno načrtovanje države, regij in občin, sodelovanje prebivalcev ter naložbe z jasno opredeljenimi dolgoročnimi učinki.
Slovenija je majhna, vendar razvojno zelo raznolika. Prav povezovanje lokalnih posebnosti v skupno razvojno smer bo zato eden ključnih pogojev za to, da bo podeželje ostalo prostor kakovostnega življenja, dela in priložnosti.
