Novo poročilo Mednarodne organizacije dela (ILO) ugotavlja, da svetovna brezposelnost mladih narašča, saj upočasnjena gospodarska rast in šibko ustvarjanje novih delovnih mest mladim otežujeta vstop na trg dela ter povečujeta število tistih, ki niso zaposleni, vključeni v izobraževanje ali usposabljanje.
Poročilo Svetovni trendi zaposlovanja mladih 2026: Nazaj v prihodnost (Global Employment Trends for Youth 2026: Back to the Future) kaže, da se je svetovna stopnja brezposelnosti mladih leta 2025 povečala na 12,4 %, kar pomeni približno 67 milijonov brezposelnih mladih, starih med 15 in 24 let.
Hkrati se je delež mladih, ki niso zaposleni, vključeni v izobraževanje ali usposabljanje (t. i. NEET – Not in Employment, Education or Training), rahlo povečal na 20 %, kar predstavlja več kot 257 milijonov mladih po svetu.
Nekatera največja povečanja brezposelnosti mladih so bila zabeležena v državah z višjimi dohodki.
V severni, južni in zahodni Evropi je brezposelnost mladih leta 2025 ostala visoka in je znašala 15 %, pri čemer je 20 od 29 držav v tej podregiji poročalo o slabših zaposlitvenih možnostih za mlade.
Ni dovolj mest
Poročilo opozarja, da izginjanje številnih delovnih mest srednje zahtevnosti mladim vse bolj otežuje začetek stabilne poklicne kariere. Krčijo se predvsem delovna mesta, ki so tradicionalno predstavljala vstopno točko na trg dela, med njimi administrativna in pisarniška dela, dela v storitvenih dejavnostih in prodaji, proizvodna delovna mesta ter nekateri tehnični poklici.
V državah v razvoju ostaja največji izziv ustvarjanje zadostnega števila kakovostnih delovnih mest za hitro rastočo populacijo mladih. Nizke stopnje brezposelnosti pogosto prikrivajo negotove razmere na trgu dela, saj si številni mladi brezposelnosti preprosto ne morejo privoščiti in zato sprejemajo neformalno ali nestabilno delo. Skoraj devet od desetih mladih delavcev, starih med 15 in 29 let, v državah z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki dela v neformalnem gospodarstvu, kar pomeni omejen dostop do stabilnih prihodkov, socialne varnosti in delovnopravne zaščite. Najvišje stopnje brezposelnosti mladih na svetu še naprej beležijo arabske države in severna Afrika. V obeh regijah najmanj vsak tretji mladi ni zaposlen, se ne izobražuje in ni vključen v usposabljanje.
Poročilo ugotavlja, da tehnološki razvoj, predvsem napredek na področju umetne inteligence (UI), pomembno spreminja zaposlitvene možnosti mladih. Poročilo ocenjuje, da je 6,1 % delovnih mest, ki jih opravljajo mladi med 15. in 29. letom, v poklicih, ki so močno izpostavljeni spremembam zaradi umetne inteligence. Velik del teh poklicev sovpada z delovnimi mesti srednje zahtevnosti, katerih število se od leta 2023 zmanjšuje, predvsem na področju administrativnih del in pisarniških poklicev.
Po drugi strani pa povpraševanje še naprej raste po strokovnjakih na področjih, ki temeljijo na znanju, zlasti v znanosti, zdravstvu in inženirstvu. To po ugotovitvah ILO poudarja pomen vlaganj v razvoj spretnosti in znanj, ki ustrezajo hitro spreminjajočim se potrebam trga dela.
Kako ukrepati?
Poročilo poziva k novim in odločnejšim ukrepom, ki bodo mladim pomagali pri prehodu na vse bolj negotov trg dela.
Med ključnimi priporočili so:
- sprejetje na človeka osredotočenega pristopa k upravljanju umetne inteligence, ki bo zagotavljal, da tehnološke inovacije ustvarjajo priložnosti in ne poglabljajo neenakosti;
- večja vlaganja v kakovostno izobraževanje, vseživljenjsko učenje in vajeništvo;
- krepitev javnih služb za zaposlovanje in institucij trga dela, zlasti pri podpori mladim ženskam pri prehodu v zaposlitev;
- širitev sistemov socialne zaščite in zagotavljanje spoštovanja pravic pri delu, predvsem za mlade v ranljivih položajih;
- ustvarjanje več dostojnih delovnih mest z ustreznimi makroekonomskimi in sektorskimi politikami.
Izziv prihodnosti ni zgolj ustvariti več delovnih mest za mlade, temveč zagotoviti, da bodo ta delovna mesta nudila varnost, dostojanstvo in resnične možnosti za uspešen prehod v samostojno odraslo življenje.
Kaj pomenijo svetovni trendi zaposlovanja mladih za delodajalce?
Podatki Mednarodne organizacije dela (ILO) kažejo, da bodo organizacije v prihodnjih letih vse težje pridobivale in zadrževale mlade zaposlene. Pomanjkanje kakovostnih delovnih mest, hitre tehnološke spremembe ter vse večja negotovost na trgu dela bodo od delodajalcev zahtevali drugačen pristop k ustvarjanju varnega, zdravega in privlačnega delovnega okolja. Pri tem ima pomembno vlogo tudi področje varnosti in zdravja pri delu (VZD). Mladi delavci sodijo med skupine, ki imajo zaradi pomanjkanja izkušenj večje tveganje za poškodbe pri delu, hkrati pa se pogosto srečujejo s psihosocialnimi obremenitvami, povezanimi z negotovimi oblikami zaposlitve, uvajanjem novih tehnologij in prilagajanjem hitro spreminjajočemu se delovnemu okolju.
Kako vam lahko pomagamo?
Fit media / Zelena Slovenija organizacijam pomaga pri oblikovanju sodobnega sistema varnosti in zdravja pri delu, ki poleg izpolnjevanja zakonskih zahtev prispeva tudi k večji privlačnosti delodajalca. Med ključnimi storitvami so diagnosticiranje na področju varnosti in zdravja pri delu, ki omogoča celovit vpogled v delovanje organizacije. Diagnostika zajema pregled sistema upravljanja VZD, oceno organizacijske kulture in psihosocialnih tveganj ter analizo dejanske prakse na delovnih mestih, s čimer podjetja lažje prepoznajo skrita tveganja, določijo prednostne ukrepe in se pravočasno pripravijo na nove zakonodajne zahteve in tudi na pričakovanja zaposlenih ter prihajajočih generacij mladih zaposlenih.
Pomemben del našega delovanja predstavlja tudi izmenjava dobrih praks s področja varnosti in zdravja pri delu, psihosocialnih tveganj, varnostne kulture in ESG, kar organizacijam omogoča učinkovitejše uvajanje preverjenih rešitev v prakso, zato smo v ta namen vzpostavili stičišče za varnost in zdravje pri delu.
Fit media / Zelena Slovenija podjetjem tako nudi celovito podporo pri razvoju sodobnega sistema varnosti in zdravja pri delu – od diagnostične analize VZD, ocene varnostne kulture in psihosocialnih tveganj do prenosa najboljših praks ter strokovnega svetovanja za učinkovito upravljanje tveganj in izpolnjevanje vse zahtevnejših zakonodajnih pričakovanj na področju VZD. Podjetja, ki vlagajo v varno, vključujoče in razvojno naravnano delovno okolje, namreč lažje privabijo mlade talente, zmanjšujejo fluktuacijo zaposlenih ter krepijo svojo konkurenčnost. Prav zato postajata varnost in zdravje pri delu vse pomembnejši del strategije upravljanja človeških virov in trajnostnega razvoja podjetij
