Ministrstvo za naravne vire in prostor je ob prvi obletnici vlade sporočilo, kaj je bilo v ospredju njihovega dela. Prebivalcem slovenske Istre in kraškega zaledja bodo zagotovili oskrbo s pitno vodo, saj že izvajajo kratkoročne ukrepe, ki vključujejo regionalno povezovanje vodovodov, v pripravi pa je trajna rešitev z zadrževalnikom.

Z investicijami izboljšujejo vodovodne sisteme ter sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Odobrili so 32 vlog in zagotovili skoraj 53 milijonov za investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode ter financirali 27 projektov s skoraj 16 milijoni sredstev za investicije v vodovodne sisteme, ki oskrbujejo manj kot 10.000 prebivalcev. Glavnemu stebru slovenske energetske varnosti, Nuklearni elektrarni Krško (NEK), so podaljšali obratovanje do leta 2043. Pripravili so Resolucijo o jedrski varnosti. Ob izdaji okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovalne dobe NEK za dodatnih 20 let so bile naslovljene vse okoljske tematike. Resolucija pa predstavlja temeljno usmeritev in dolgoročno zavezanost Republike Slovenije k jedrski in sevalni varnosti. Njena vsebina sledi temeljnim standardom Mednarodne agencije za atomsko energijo.

Uporabnikom, graditeljem, projektantom so omogočili poenostavitev postopkov v okviru urejanja prostora. Z zaključkom šestletnega projekta eProstor uporabnikom zagotavljajo enostavno dostopanje do državnih prostorskih in nepremičninskih podatkov, povezovanje z evropskimi podatkovnimi zbirkami ter prehod na elektronsko poslovanje na področju nepremičnin in načrtovanja prostora. S  sprejetjem pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov so poenoteni zahtevki, prijave in izjave.  S tem je  narejen velik korak v prehodu na elektronsko poslovanje sistema eGraditev, ki v veljavo stopa v letu 2024. Zeleni slovenski lokacijski okvir pa bo omogočil pametno upravljanje s prostorom in prilagajanje na podnebne spremembe ob pomoči povezovanja prostorskih in okolijskih podatkov ter informacijske podpore sodobnega digitalnega sveta.

Vlada je sprejela načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti. Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti v okviru poplavno najbolj ogroženih porečij v Sloveniji določa številne negradbene in gradbene protipoplavne ukrepe. Temelji na dejstvu, da je treba, skladno z določili poplavne direktive izvajati dejavnosti za učinkovitejše obvladovanje poplavne ogroženosti na državnih in čezmejnih porečjih. Pred pripravo načrta se v sklopu poplavne direktive pripravijo karte poplavne ogroženosti in karte poplavne nevarnosti, ki so osnova za nadaljnje ukrepe, so zapisal v sporočilu za javnost.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor