Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer si je ta teden ogledal napredek pri gradnji odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke v Vrbini, ki bo predvidoma zaključeno leta 2027, takrat pa bodo tam odloženi tudi prvi odpadki. Slovenija in Hrvaška sta sicer odgovorni vsaka za svojo polovico jedrskih odpadkov, ki jih morata pravočasno umakniti z lokacije NEK.
V četrtek si je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ogledal napredek pri gradnji odlagališča za slovenski del nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Ob tem je poudaril, da je izgradnja odlagališča nujna in trajna rešitev za zagotavljanje dolgoročnega ravnanja s temi odpadki v Sloveniji kot tudi za neovirano in varno delovanje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) v podaljšani življenjski dobi, je sporočilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Preberite še: Jedrska energija – varna prihodnost ali tveganje – ESG 188
“S tem uresničujemo zavezo k odgovornemu ravnanju z radioaktivnimi odpadki, hkrati pa omogočamo neovirano delovanje jedrske elektrarne, ki predstavlja pomemben in zanesljiv nizkoogljični vir v naši oskrbi. Odgovornost imamo tudi in predvsem do prihodnjih generacij, hkrati pa s tem kažemo, da smo dovolj zreli za širitev jedrskega programa v prihodnje,” je še poudaril minister.
Gradnja odlagališča bo zaključena predvidoma leta 2027, prvi zabojniki pa bi lahko bili odloženi že konec istega leta.
Slovenija in Hrvaška morata poskrbeti vsaka za svojo polovico jedrskih odpadkov
Temeljni kamen za gradnjo odlagališča je bil postavljen lansko leto, rok, ko morata Slovenija in Hrvaška z lokacije elektrarne začeti prevzemati vsaka svoj delež nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, pa se izteka.
Pogodba med državama iz leta 2003 namreč določa, da mora vsaka poskrbeti za svojo polovico odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva.
Na lokaciji elektrarne je bilo dogovorjeno začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov do leta 2023, ko se je končala redna življenjska doba NEK. Ker se Slovenija in Hrvaška do takrat nista dogovorili o skupni rešitvi odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, morata po pogodbi vsaka prevzeti odgovornost za svojo polovico odpadkov in jih odpeljati z lokacije NEK, še navaja MOPE.
