Evropska razprava o poenostavitvi pravil trajnostnega poročanja je odprla vprašanje, ki še pred nekaj leti skoraj ni bilo del javne razprave: ali manj obveznega ESG poročanja pomeni tudi manj trajnostnega financiranja?
Na prvi pogled se zdi odgovor preprost. Če bo manj podjetij zavezanih k poročanju, če bodo standardi poenostavljeni in če se bo zmanjšal obseg zahtevanih informacij, bi lahko sklepali, da ESG izgublja pomen. Toda realnost je bolj kompleksna. Kakor kaže, ne gre (še) za konec trajnostnih financ. Dogaja se prehod v njihovo drugo razvojno fazo. Prva faza je bila usmerjena predvsem v ustvarjanje podatkov: vzpostavitev pravil, kazalnikov, razkritij in skupnega jezika. Druga faza pa bo bistveno zahtevnejša: dokazati bo morala, kateri trajnostni podatki dejansko izboljšujejo finančne in poslovne odločitve.
Od velike ambicije do prvega preverjanja realnosti
Ko je Evropska komisija leta 2018 predstavila Akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti, je bil cilj zelo ambiciozen: preusmeriti zasebni kapital v trajnostne dejavnosti, vključiti okoljska in družbena tveganja v finančni sistem ter spodbuditi dolgoročno ustvarjanje vrednosti.
V naslednjih letih je Evropa ustvarila najnaprednejši sistem trajnostnega poročanja na svetu:
- taksonomijo EU kot klasifikacijo okoljsko trajnostnih dejavnosti,
- CSRD kot okvir korporativnega trajnostnega poročanja,
- ESRS standarde za primerljive trajnostne informacije,
- dodatne zahteve za finančne institucije in vlagatelje.
Osnovna predpostavka je bila razumljiva: finančni trgi potrebujejo boljše informacije, da bodo lahko sprejemali boljše odločitve. Toda praksa je pokazala pomembno omejitev. Informacija sama po sebi še ne spremeni odločitve.
Evropski paradoks: veliko podatkov, manj jasnih finančnih signalov
V zadnjih letih so podjetja ogromno vlagala v zbiranje ESG podatkov, izračune kazalnikov in pripravo poročil. Vendar ostaja ključno vprašanje: ali ti podatki dejansko vplivajo na razporeditev kapitala? Primer taksonomije EU dobro pokaže ta izziv.
Taksonomija je pomembno prispevala k oblikovanju skupnega jezika, kaj lahko razumemo kot okoljsko trajnostno dejavnost. To zmanjšuje možnost različnih interpretacij in zelenega zavajanja. Toda v praksi podatek o taksonomski skladnosti podjetja praviloma še ni postal odločilen finančni kriterij.
Banke pri kreditnih odločitvah še vedno primarno presojajo:
- sposobnost ustvarjanja denarnega toka,
- zadolženost,
- kakovost poslovnega modela,
- konkurenčnost,
- sposobnost vračila kredita.
Podjetje z nizko taksonomsko skladnostjo zato ni avtomatično izključeno iz financiranja. Prav tako visoka skladnost sama po sebi ne zagotavlja ugodnejšega kapitala. To kaže pomembno razliko med trajnostnim razkritjem in trajnostnim financiranjem.
Zakaj banke ESG podatkov še ne uporabljajo tako, kot je bilo pričakovano?
V finančnem sektorju se ESG vključevanje razvija postopoma. Večina večjih bank ima danes trajnostne strategije, ESG vprašalnike in cilje glede financiranja zelenega prehoda. Toda povezava med ESG podatkom in kreditno odločitvijo je pogosto še šibka.
Razlog ni nujno pomanjkanje volje, temveč metodološki izziv. Finančne institucije ne potrebujejo samo podatka. Potrebujejo odgovor na vprašanje: Kako ta podatek vpliva na prihodnjo sposobnost podjetja ustvarjati vrednost?
Primer: Podatek, da ima podjetje določeno količino emisij toplogrednih plinov, sam po sebi še ni finančna analiza.
Finančno pomemben postane šele, ko razumemo:
- ali bodo emisije povzročile višje stroške,
- ali bo potrebna velika investicija v novo tehnologijo,
- ali lahko podjetje izgubi kupce,
- ali obstaja tveganje manjše konkurenčnosti.
Enako velja za družbene dejavnike. Podatek o fluktuaciji zaposlenih je kazalnik.
Finančno tveganje postane takrat, ko vpliva na:
- izgubo znanja,
- produktivnost,
- stroške zaposlovanja,
- sposobnost rasti podjetja.
Prva faza ESG je bila zelo uspešna pri vprašanju: Kaj meriti? Druga faza mora odgovoriti: Zakaj je to poslovno pomembno?
Omnibus kot popravek sistema
Evropski Omnibus paket iz leta 2025 je treba razumeti tudi skozi ta kontekst. Uradni cilj poenostavitev je zmanjšati administrativno kompleksnost, predvsem za podjetja, ter povečati uporabnost informacij. To odpira pomembno razpravo.
Če zmanjšanje zahtev pomeni samo manj ukvarjanja s trajnostnimi tveganji, bi bil to korak nazaj. Če pa pomeni premik od velike količine podatkov k bolj relevantnim podatkom, lahko pomeni zorenje sistema.
Vprašanje prihodnosti ni: koliko ESG kazalnikov ima podjetje? Ampak: kateri ESG dejavniki lahko vplivajo na poslovni model?
Nova faza: od ESG skladnosti k odpornosti podjetja
Najbolj napredna podjetja ESG že danes ne obravnavajo več predvsem kot poročanje. Obravnavajo ga kot del strateškega upravljanja.
Ključna vprašanja postajajo:
- Kako bodo spremembe cen energije vplivale na našo konkurenčnost?
- Kako odporna je naša dobavna veriga?
- Ali imamo tehnologije, ki bodo čez deset let še relevantne?
- Ali imamo kompetence za prihodnji razvoj?
- Ali način dela omogoča dolgoročno produktivnost zaposlenih?
To je bistvena sprememba. Trajnostnost ni več ločena tema. Postaja vprašanje odpornosti poslovnega modela.
Tudi MSP ne bodo izven sistema – vendar drugače
Za mala in srednja podjetja bo ta sprememba posebej pomembna. Manj podjetij bo morda neposredno vključenih v kompleksno poročanje, vendar bodo osnovne trajnostne informacije še vedno potrebne.
Ne zato, ker jih zahteva poročilo. Ampak zato, ker jih potrebujejo: kupci, banke, poslovni partnerji, investitorji.
Pri tem bo pomemben razvoj bolj sorazmernih pristopov, kot je prostovoljni standard VSME, namenjen manjšim podjetjem. Cilj prihodnosti ne bi smel biti, da vsako podjetje izdela obsežno trajnostno poročilo. Cilj bi moral biti, da vsako podjetje razume ključna tveganja in priložnosti svojega poslovanja.
Manj strani, več strateških informacij
Morda je največja lekcija prve faze ESG prav ta: več informacij ni vedno enako večjemu razumevanju. Podjetje lahko pripravi zelo obsežno poročilo, pa še vedno nima jasnega odgovora, kako se bo njegov poslovni model prilagodil prihodnosti.
In obratno.
Podjetje ima lahko manj kazalnikov, vendar zelo dobro razume:
- kje nastajajo tveganja,
- katere investicije so potrebne,
- kako spremembe vplivajo na stroške,
- kje nastajajo nove priložnosti.
To je smer, v katero se razvija nova faza trajnostnih financ.
ESG prihodnosti: manj administracije, več dokazovanja vrednosti
Evropski sistem trajnostnega financiranja je pred pomembnim testom zrelosti. Prva faza je ustvarila določeno infrastrukturo, čeprav nepopolno. Druga faza mora ustvariti vpliv. Če ESG ostane predvsem sistem zbiranja podatkov, bo le administrativno breme. Če pa se poveže s finančnimi učinki, investicijami, inovacijami in odpornostjo podjetij, lahko postopoma doseže svoj prvotni namen. Potrebujemo boljše ESG informacije, povezane s finančnimi in poslovnimi. Takšne, ki pomagajo odgovoriti na najpomembnejše vprašanje vsakega podjetja: Kako bomo ustvarjali vrednost tudi v prihodnosti?
Uredništvo revije ESG, Zelena Slovenija
Viri, na katere se komentar opira:
- European Commission (2018). Action Plan: Financing Sustainable Growth. Brussels.
- European Commission (2025). Omnibus Simplification Package – Sustainability reporting and due diligence simplification. Brussels.
- European Banking Authority – EBA (2025). Guidelines on the management of environmental, social and governance (ESG) risks. Paris.
- European Securities and Markets Authority – ESMA (2025). Trends, Risks and Vulnerabilities Report 2025. Paris.
- European Central Bank – ECB (2022). Walking the talk: Banks gearing up to manage risks from climate change and environmental degradation. Frankfurt.
- European Court of Auditors (2021). Special Report 22/2021: Sustainable finance – More consistent EU action needed to redirect finance towards sustainable investment. Luxembourg.
- OECD (2022). ESG Investing and Climate Transition: Market Practices, Issues and Policy Considerations. Paris.
- EFRAG (2024). Voluntary Sustainability Reporting Standard for non-listed SMEs (VSME). Brussels.
- Accountancy Europe (2026). Omnibus explained: key changes to the CSRD and CSDDD. Brussels.
- European Banking Authority (EBA). (2025). Guidelines on the management of environmental, social and governance (ESG) risks.
European Commission. (2025). Omnibus Simplification Package – Sustainability reporting and due diligence simplification.
European Securities and Markets Authority (ESMA). (2025). Trends, Risks and Vulnerabilities Report 2025.
ESMA. (2025). Analysis on ESG and sustainability-related fund information.
