Starejša oblačila doživljajo preporod, medtem ko se rast prodaje novih kosov upočasnjuje, poroča Trellis.

K temu pripomorejo tudi višje carine in inflacija, vendar strokovnjaki opozarjajo, da brez globljih sprememb modna industrija trajnostnega preboja ne bo dosegla.

Kaj se dogaja v modnem svetu

  • Na letošnjih tednih mode so modeli na eBayjevem “Endless Runway” nosili skrbno izbrane kose iz druge roke.

  • H&M je novembra v Beverly Hillsu odprl že drugo trgovino z vintage ponudbo.

  • Buffalo Exchange poroča o povečanju vnosa rabljenih kosov v zameno za dobroimetje pri znamkah, kot sta Zara in Madewell.

  • Po napovedih BOF in McKinsey naj bi prodaja rabljenih kosov v dveh letih rasla 2–3× hitreje kot prodaja novih ter dosegla 317 milijard dolarjev.

To je ena redkih svetlih točk v industriji, ki naj bi po lanskih dvoštevilčnih padcih letos komaj dosegla skromno enomestno rast. Hkrati podatki Mastercard Economics Institute kažejo, da “krožni” modeli že predstavljajo 27 % luksuznega in 4 % množičnega trga. Francoski gigant Vinted je letos celo postal največji tamkajšnji trgovec po obsegu.

Preprodaja v vzponu

Med srednje-cenovnimi znamkami je rast “branded resale” kar 300-odstotna (2021–2025). Povpraševanje celo presega ponudbo najbolj zaželenih kosov.

Logistiko za več kot 25 blagovnih znamk v ZDA zagotavljata Tersus Solutions in Trove, ki poročata o rekordnih obremenitvah v predprazničnih mesecih. Kar 60 % kupcev bi raje prejelo rabljeno darilo kot novo.

Kljub hitri rasti krožnih projektov ima lastno preprodajno platformo le 147 znamk. Le 7 % vodilnih v modni industriji načrtuje širitev krožnih modelov, manj kot tretjina pa preprodajo vidi kot prednostno področje za leto 2026. Primer: The North Face je lani prodal 96.000 obnovljenih Renewed izdelkov — v primerjavi s stotinami milijonov novih.

Spletni giganti z izjemno hitrimi logističnimi verigami še naprej preplavljajo trg. Strokovnjaki opozarjajo, da tudi generacija Z in milenijci pogosto kombinirajo oboje: vintage zaklade in 5-evrske majice.

Glavna težava: prekomerna proizvodnja

H&M sicer vlaga v recikliranje in je znižal svoj ogljični odtis (Scope 3) za 24 % glede na 2019, a aktivisti opozarjajo, da industrija še vedno proizvaja preveč: od 80 do 276 milijard kosov letno, od tega jih je kar 38 % vrnjenih ali nikoli prodanih.

Poleg tega velika večina oblačil po več lastnikih vseeno konča na odlagališčih.

Strokovnjakinja Lynda Grose poudarja, da je rast preprodaje za podjetja dodaten posel, ne pa nadomestilo za proizvodnjo novih izdelkov. Kar 43 % kupcev rabljenih kosov pozneje kupi tudi nove izdelke istih znamk.

Prava trajnost bi bila mogoča le, če bi podjetja hkrati rasla v preprodaji in zmanjšala obseg novih izdelkov.

Kaj sledi?

Po mnenju svetovalke Rachel Sheila Kan bo morala moda razmišljati širše. Predlaga:

  • oblikovanje vzdržljivejših kosov za enostavno recikliranje,

  • članstva in naročniški modeli,

  • digitalne izkušnje,

  • “pre-fab” oblikovalski kompleti.

Takšni pristopi bi lahko ponovno vnesli ustvarjalnost v industrijo, ki slovi kot ena najbolj inovativnih na svetu.