Majhne in cenovno dostopne spremembe v vsakdanjih navadah lahko prinesejo opazne prihranke energije in nižje položnice, hkrati pa izboljšajo kakovost bivanja. To je bilo eno osrednjih sporočil konference, ki jo je v Mestni hiši v Ljubljani pripravila Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana v okviru projekta Varčujmo skupaj (Save Energy Together).
Dogodek je združil predstavnike občin, strokovnjake, energetske agencije, nevladne organizacije in potrošnike, ki so predstavili primere dobrih praks ter rešitve za učinkovitejšo rabo energije v gospodinjstvih. Po njihovem mnenju je ključnega pomena, da so informacije o varčevanju z energijo jasne in praktične, rešitve pa dostopne čim širšemu krogu ljudi.
Profesorica s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Tanja Kamin je poudarila, da so spremembe vedenja uspešne le, če so ukrepi načrtovani na več ravneh, od jasnih priporočil za gospodinjstva do podpore skupnosti in ustreznih javnih politik. Pri tem morajo upoštevati tudi življenjske okoliščine ljudi, zlasti tistih, ki živijo v energetski revščini in si večjih naložb ne morejo privoščiti.
O pomenu pravilnih odločitev pri prenovi domov je govoril energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Po njegovih besedah lahko gospodinjstva z dobrim načrtovanjem in osnovnimi pripravami pred prenovo ali novogradnjo preprečijo številne drage napake ter sprejemajo bolj informirane odločitve za zdrav in energetsko učinkovit dom.
Energetska učinkovitost je po besedah vodje direktorata za energijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Erika Potočarja tudi eden ključnih temeljev zelenega prehoda. Brez postavljanja učinkovite rabe energije na prvo mesto ta po njegovem mnenju ne bo mogoč.
Na konferenci so predstavili tudi izsledke ankete Zveze potrošnikov Slovenije, v kateri je sodelovalo skoraj 2.000 potrošnikov. Kot je povedal Boštjan Okorn, je približno polovica gospodinjstev že uvedla nekatere varčevalne ukrepe, a veliko jih je že doseglo raven, pri kateri so za dodatne prihranke potrebne večje naložbe, na primer v izolacijo ali zamenjavo opreme.
Posebno pozornost so namenili tudi vlogi občin. Te lahko s podnebnimi pisarnami, informacijskimi točkami in enotnimi kontaktnimi točkami za energetske prenove pomagajo prebivalcem pri odločitvah in dostopu do finančnih spodbud. Izkušnje pilotnih mest, med njimi Ljubljane, Kranja in Velenja, kažejo, da takšni modeli povečujejo zaupanje občanov in spodbujajo več prenov stanovanjskih stavb.
Udeleženci konference so se strinjali, da je za uspešno zmanjševanje porabe energije nujno sodelovanje države, občin, stroke in potrošnikov. Cilj pa je skupen: dostopno, zdravo in energetsko učinkovito bivanje z nižjimi stroški za gospodinjstva.
