Gospodarske družbe, ki svojih potreb po električni energiji za leto 2027 še niso cenovno zavarovale, lahko pričakujejo bistveno višje nabavne stroške. Po analizi direktorja družbe ELES Aleksandra Mervarja bi lahko bile cene tudi ob ugodnem razpletu za 50 do 70 odstotkov višje kot pred letošnjim februarskim cenovnim preobratom. Pri največjih industrijskih odjemalcih lahko razlika zaradi odlašanja z nakupi doseže več milijonov evrov.
Borzne cene električne energije za leto 2027 so v zadnjih mesecih močno narasle. Cena produkta »base« je bila 16. oktobra letos 2,7-krat višja kot ob najnižji zabeleženi vrednosti 23. februarja 2024. K rasti cen energentov so prispevale predvsem geopolitične napetosti in vojna v Iranu. Mervar opozarja, da so podjetja, ki so v pričakovanju nižjih cen odlašala z nakupi električne energije, s tem prevzela precejšnje cenovno tveganje.
Razlika med pravočasnim in poznejšim nakupom je lahko milijonska
Kako pomembno je pravočasno zavarovanje prihodnjih potreb, kaže izračun za dva hipotetična porabnika, ki temelji na dejanski porabi električne energije v letu 2025. Prvi ustreza povprečni porabi 50 največjih slovenskih odjemalcev, drugi pa porabi največjega posameznega odjemalca.
Za prvega bi strošek električne energije za obdobje od novembra 2026 do februarja 2027 ob pravočasnem nakupu letnih produktov znašal približno 1,1 milijona evrov. Če bi potrebne količine kupoval s četrtletnimi produkti, bi se strošek povečal za približno 1,27 milijona evrov. Pri nakupu mesečnih produktov bi bil višji za okoli 1,51 milijona evrov.
Še izrazitejše so razlike pri največjem porabniku. Njegov strošek bi ob pravočasnem nakupu letnih produktov znašal približno 4,5 milijona evrov. Nakup četrtletnih produktov bi pomenil dodatnih 5,19 milijona evrov stroškov, pri mesečnih produktih pa bi bilo povečanje kar 6,18 milijona evrov. V obeh primerih bi bili stroški približno 2,15- oziroma 2,37-krat višji kot pri pravočasnem zavarovanju potreb.
Posledice je mogoče ponazoriti tudi s poslovnim rezultatom največjega slovenskega porabnika električne energije. Ta je leta 2025 ustvaril približno devet milijonov evrov čistega poslovnega izida. Če bi zaradi nezavarovanih nabavnih pozicij za obdobje od novembra do februarja električno energijo kupoval po višjih mesečnih cenah, bi dodatni stroški znašali okoli 6,18 milijona evrov. Ob predpostavki nespremenjenega poslovanja bi to pomenilo približno 3,18 milijona evrov izgube v štirimesečnem obdobju.
Mervar zato meni, da je pravi trenutek za nakup takrat, ko nabavna cena podjetju še omogoča doseganje načrtovanega poslovnega rezultata. Morebitni poznejši padec cen po opravljenem nakupu je po njegovem manj pomemben kot tveganje, da bi se cene še zvišale.
Na cene bodo vplivale geopolitika in vremenske razmere
Mervar ocenjuje, da bosta prihodnji dve leti, zlasti leto 2027, z vidika cen električne energije zahtevni. Med ključnimi dejavniki bodo geopolitične razmere, gibanje cen zemeljskega plina in vremenske razmere v Evropi.
Mila zima bi lahko zmanjšala porabo plina in pritisk na evropske zaloge, s tem pa tudi tveganje nadaljnje rasti cen. Nasprotno bi lahko vroče in suho poletje dodatno obremenilo elektroenergetski sistem. Visoke temperature in nizki vodostaji vplivajo na proizvodnjo hidroelektrarn ter na obratovanje termoelektrarn in jedrskih elektrarn, ki za hlajenje potrebujejo zadostne količine vode.
Ob večji proizvodnji sončnih elektrarn se lahko v določenih urah pojavijo zelo nizke, tudi negativne cene električne energije. V obdobjih manjše proizvodnje iz obnovljivih virov pa lahko cene močno narastejo, zlasti če je treba primanjkljaj nadomestiti z dražjo proizvodnjo v plinskih elektrarnah. Morebitna umiritev geopolitičnih razmer in znižanje cen zemeljskega plina bi lahko po drugi strani prispevala k pocenitvi električne energije.
Podjetja bolj izpostavljena kot gospodinjstva
Po Mervarjevi oceni bodo gospodinjstva cenovnim tveganjem v letu 2027 izpostavljena manj kot del negospodinjskih odjemalcev, saj trgovci njihove potrebe praviloma cenovno zavarujejo vnaprej in za daljše obdobje. Največje tveganje bodo prevzela podjetja z odprtimi nabavnimi pozicijami, ki svojih prihodnjih potreb niso pravočasno zavarovala. Podjetja, ki so ustrezne strategije upravljanja energetskih tveganj vzpostavila že po cenovnih šokih leta 2022, bodo neposrednim posledicam letošnje rasti cen izpostavljena bistveno manj.
Mervar meni, da bi bilo treba pri morebitnih državnih ukrepih razlikovati med podjetji, ki jih je prizadel nepredvidljiv cenovni šok, in tistimi, ki so se zavestno odločila, da cenovnega tveganja ne bodo pravočasno zavarovala.
Opozarja tudi na problem prenizkih prihodkov elektrodistribucijskih podjetij iz omrežnine. Čeprav primanjkljaj trenutno pokriva ELES, se njegov manevrski prostor zmanjšuje. Kljub temu meni, da leto 2027 zaradi širših cenovnih obremenitev odjemalcev ni primeren trenutek za dodatno zvišanje tarif za uporabo distribucijskega omrežja. Odločitev o omrežnini je sicer v pristojnosti neodvisne Agencije za energijo. Po njegovi oceni bi bilo mogoče ustrezno financiranje distribucijskega omrežja sistemsko urediti po letu 2028, vmesno obdobje pa bi zahtevalo predvsem več zadolževanja elektrodistribucijskih podjetij in ELES.
Kot enega od ukrepov za blažitev cenovnih pritiskov podpira začasno znižanje DDV na energente z 22 na 9,5 odstotka. Predlaga, da bi znižana stopnja veljala vse leto 2027, po potrebi pa tudi v letu 2028, če se cene energentov do takrat ne bi vrnile na raven iz februarja 2026.
Analiza tako opozarja, da bo obvladovanje stroškov električne energije v prihodnjem letu v veliki meri odvisno od dosedanjih nabavnih odločitev podjetij. Razlike med pravočasno zavarovanimi in odprtimi pozicijami bodo lahko pomembno vplivale na njihovo konkurenčnost in poslovne rezultate.
