Leto 2025 je prineslo pomemben preobrat v svetovni energetiki. Kitajska in Indija sta skupaj zmanjšali proizvodnjo elektrike iz fosilnih goriv za 108 TWh, medtem ko sta sončna in vetrna energija močno pospešili rast. Na globalni ravni so obnovljivi viri dosegli 33,8 % proizvodnje elektrike in prvič prehiteli premog, ki je padel na 33,0 %, piše ESG News.
Na Kitajskem je proizvodnja elektrike iz fosilnih goriv upadla za 0,9 % (56 TWh), medtem ko je sončna energija zrasla za kar 40 % in dodala 336 TWh. Prav sončna energija je pokrila približno dve tretjini novega povpraševanja po elektriki v državi.
Podoben trend je opazen v Indiji, kjer je proizvodnja iz fosilnih virov padla za 3,3 % (52 TWh), obnovljivi viri pa so zrasli za 24 % (98 TWh). To kaže, da tudi hitro rastoča gospodarstva postopoma ločujejo gospodarsko rast od rabe fosilnih goriv.
Kljub temu fosilna goriva še vedno predstavljajo 58 % elektroenergetskega sistema Kitajske in 73 % v Indiji. A ključna sprememba je v smeri razvoja: večino novega povpraševanja zdaj pokrivajo obnovljivi viri.
Globalni upad premoga
Spremembe v Aziji so del širšega svetovnega trenda. Proizvodnja elektrike iz premoga se je zmanjšala za 63 TWh, kar je prvi letni padec po letu 2020. Hkrati sta sončna in vetrna energija pokrili kar 99 % rasti svetovnega povpraševanja po elektriki.
To pomeni, da se nove energetske kapacitete skoraj v celoti gradijo na osnovi čistih virov, kar ima pomembne gospodarske in geopolitične posledice. Med drugim zmanjšuje izpostavljenost cenovni nestanovitnosti fosilnih goriv ter državam omogoča lažje usklajevanje gospodarske rasti z okoljskimi cilji.
Vloga razvitih držav
Države članice OECD že dlje časa sledijo temu trendu. Proizvodnja iz fosilnih goriv je tam od vrhunca leta 2007 padla za 19 %, delež fosilnih virov v letu 2025 pa znaša 48 %, kar je pod svetovnim povprečjem.
V vseh 38 državah OECD je bila proizvodnja iz fosilnih goriv pod zgodovinskim vrhom, medtem ko sta sončna in vetrna energija skupaj narasli za več kot 2.100 TWh. Emisije v elektroenergetskem sektorju so se v tem obdobju zmanjšale za 28 %, kar potrjuje dolgoročni značaj prehoda.
Ekonomika na strani obnovljivih virov
Ključni dejavnik pospešenega prehoda je tudi cena. Leta 2025 je povprečni strošek proizvodnje znašal približno 39 dolarjev na MWh za sončno energijo in 40 dolarjev za vetrno energijo na kopnem. Za primerjavo: plinske elektrarne s kombiniranim ciklom so dosegle okoli 102 dolarja na MWh.
Nižji stroški spodbujajo naložbe v obnovljive vire, zmanjšujejo tveganja za investitorje in povečujejo donosnost projektov. Hkrati podjetjem omogočajo stabilnejše in dolgoročno ugodnejše pogodbe za dobavo elektrike.
Prelomna točka za prihodnost
Podatki za leto 2025 kažejo na strukturni preobrat v energetiki. Povpraševanje po elektriki še naprej raste, vendar fosilna goriva niso več samoumevna izbira za njegovo pokrivanje.
Za podjetja to pomeni preusmerjanje k obnovljivim virom zaradi stroškovne stabilnosti in okoljskih zahtev. Investitorji vse bolj vlagajo v čisto energijo, omrežja in shranjevanje, vlade pa se soočajo z izzivom zagotavljanja zanesljivosti ob hitrem uvajanju novih virov.
Čeprav svet še ni opustil fosilnih goriv, podatki jasno kažejo, da prihodnja rast energetskega sistema vse bolj temelji na obnovljivih virih. To ima dolgoročne posledice za emisije, energetsko varnost in globalne naložbene tokove.
