Resnična krožnost ni odvisna le od tega, ali je izdelek mogoče reciklirati, temveč predvsem od hitrosti vračanja materialov v obtok, opozarjajo avtorji na portalu Trellis.
Pri izdelkih z dolgo življenjsko dobo, kot so avtomobili, lahko na zaprtje kroga čakamo desetletja, kar upočasnjuje učenje in izboljšave. Nasprotno pa izdelki s kratkimi cikli omogočajo več ponovitev, več podatkov in hitrejši razvoj bolj trajnostnih rešitev.
Izkušnje iz zgodovine kažejo, da je »generacijska hitrost« ključna za razumevanje dolgoročnih učinkov, kar velja tudi za krožno gospodarstvo. Podjetja iz sektorja hitro potrošnega blaga, kot so obutev in kozmetika, lahko zaradi hitrega vračanja izdelkov nenehno izboljšujejo materiale, procese in logistiko ter bolje razumejo vedenje potrošnikov. Tako ustvarjajo stalno učenje z vsakim novim ciklom.
Za večjo krožnost bi morala podjetja spodbujati zgodnje vračanje izdelkov, razvijati modularne rešitve z več krajšimi cikli ter digitalizirati procese za boljše sledenje materialom. Pomembno je tudi aktivno vključevanje potrošnikov kot partnerjev v krožnem procesu. Ključno vprašanje ostaja, ali so naši izdelki zasnovani za hitro učenje in prilagajanje ali pa ostajajo ujeti v počasnih, neučinkovitih ciklih.
