Povpraševanje po izdelkih, proizvedenih iz presežkov in stranskih tokov živilske industrije (angl. upcycled food), hitro narašča. Podjetja razvijajo nove poslovne modele, ki odpadno hrano in stranske proizvode pretvarjajo v nove prehranske izdelke, sestavine ter materiale z višjo dodano vrednostjo.
Globalni trg hrane iz predelanih stranskih tokov je bil leta 2025 ocenjen na 66,8 milijarde USD, do leta 2035 pa naj bi se skoraj podvojil na približno 125 milijard USD. Največji delež trga predstavlja Severna Amerika, vse več zanimanja pa beležijo tudi v Aziji.
Zavržena hrana kot okoljski izziv
Rast področja upcycled food je povezana z vse večjim zavedanjem o obsegu izgub hrane. Po ocenah se skoraj petina vse proizvedene hrane na svetu vsako leto izgubi ali zavrže, povezane emisije pa predstavljajo približno 8–10 % globalnih emisij toplogrednih plinov.
Zmanjševanje izgub hrane postaja zato pomemben element prehoda v krožno gospodarstvo. Ključni cilj ni zgolj ravnanje z odpadki, temveč čim daljše ohranjanje materialov v uporabi in ustvarjanje nove vrednosti iz virov, ki bi bili sicer zavrženi.
Od presežkov zelenjave do novih izdelkov
Primeri inovativnih rešitev vključujejo:
- dansko podjetje Rootly, ki razvija rastlinske alternative mesu iz presežne pese, korenja, gob in stranskih tokov proizvodnje sokov;
- ameriško blagovno znamko Uglies, ki proizvaja čips iz krompirja nepravilnih oblik, ki bi bil sicer zavržen;
- britansko pivovarno Toast Ale, ki uporablja presežni kruh za proizvodnjo piva.
Takšne rešitve sledijo hierarhiji ravnanja z odpadki: prednost ima preprečevanje nastajanja odpadkov, kadar to ni mogoče, pa ponovna uporaba materialov za prehrano ljudi, živalsko krmo, pridobivanje energije ali kompostiranje.
Evropski okvir za zmanjševanje zavržene hrane
Evropska unija z zakonodajo spodbuja zmanjševanje količine zavržene hrane in boljšo uporabo bioloških virov. Cilji do leta 2030 vključujejo zmanjšanje zavržene hrane v živilski predelavi, trgovini in gospodinjstvih ter ločeno zbiranje bioloških odpadkov za preprečevanje onesnaženja materialnih tokov.
Stranski tokovi kot nove surovine
Krožno gospodarstvo na področju hrane vključuje tudi številne stranske tokove, kot so:
- pivske tropine,
- kavne usedline,
- ostanki sadja iz proizvodnje sokov,
- grozdne kožice, pečke in peclji,
- ostanki predelave žit.
Primeri uporabe vključujejo proizvodnjo energijskih ploščic iz delov kavovca, uporabo grozdnih pečk kot alternativnih sestavin v prehranski industriji ter razvoj novih prehranskih sestavin iz stranskih tokov predelave žit in krompirja.
Potencial uporabe teh materialov presega prehransko industrijo. Stranski tokovi se uporabljajo tudi za razvoj novih materialov, kozmetičnih izdelkov in drugih biotehnoloških rešitev. Primer je uporaba stranskih proizvodov proizvodnje riža za proizvodnjo organskega etanola ali razvoj embalažnih materialov iz pivskih tropin.
Poslovne priložnosti in vloga potrošnikov
Podjetja v uporabi stranskih tokov prepoznavajo tudi poslovne koristi, kot so zmanjšanje stroškov ravnanja z odpadki, razvoj novih izdelkov, večja odpornost dobavnih verig in dodatni prihodki iz prej neuporabljenih materialov.
Potrošniki, predvsem mlajše generacije, vse bolj sprejemajo izdelke z zgodbo o krožnosti in zmanjševanju vplivov na okolje. Pri tem bo pomembna tudi verodostojna komunikacija okoljskih koristi, saj evropska zakonodaja vse bolj omejuje zavajajoče okoljske trditve (greenwashing).
Ključno sporočilo
Razvoj hrane iz stranskih tokov predstavlja pomemben premik v krožnem gospodarstvu: od tradicionalnega modela »odpadek–odlaganje« k modelu, kjer se materiali ponovno vključujejo v gospodarstvo in pridobivajo novo vrednost.
Za prehransko industrijo to pomeni razvoj novih poslovnih modelov, za širše gospodarstvo pa pomemben korak k učinkovitejšemu in bolj trajnostnemu upravljanju virov.
Vir: Thomson Reuters – Ethical Corporation Magazine, Feeding the circular economy: The rise in upcycled food, 29. 7. 2026.
Potrebujete pomoč?
Nudimo celovito podporo podjetjem pri prehodu iz linearnega v krožni poslovni model, ki je skladen z mednarodno uveljavljenimi standardi družine ISO 59000 ter hkrati pripravljen na nove zahteve evropske zakonodaje na področju krožnega gospodarstva, vključno z digitalnim potnim listom izdelkov (ang. Digital Product Passport – DPP) in novim zakonodajnim okvirom EU za trajnostne in krožne proizvode (t.i., Akt o krožnem gospodarstvu).
