Napetosti na Bližnjem vzhodu in motnje prometa v Hormuški ožini močno vplivajo tudi na globalne trge plastike. Cene ključnih petrokemičnih surovin rastejo najhitreje po letu 2007, opozarjajo analitiki, kar nakazuje dolgotrajne posledice za industrijo.
Na vprašanje, zakaj kriza tako močno vpliva na cene, za portal Packaging Europe odgovarja analitičarka Helen McGeough: motnje v proizvodnji in transportu na Bližnjem vzhodu povzročajo pomanjkanje surovin ter dvig cen energije. Posledično se dražijo tudi plastike.
Ker se v verigi vrednosti oblikuje “premija za zanesljivo dobavo”, bodo visoke cene verjetno vztrajale. V Evropi so se cene polietilena (PE) od februarja ponekod celo podvojile.
Zakaj so vplivi različni po svetu?
Analiza kaže, da so razlike med regijami velike. Azija je močno prizadeta zaradi odvisnosti od uvoza iz Bližnjega vzhoda. Južna Koreja je na primer močno izpostavljena, saj večino nafte in nafte podobnih surovin uvaža prav od tam.
Po drugi strani ima Kitajska večjo stopnjo samozadostnosti pri nekaterih kemikalijah in tudi večje zaloge nafte, zato so tamkajšnje podražitve manj izrazite. Evropa pa ostaja ranljiva zaradi velike uvozne odvisnosti.
Pomemben dejavnik je tudi logistika: več kot 80 % izvoza polietilena iz Bližnjega vzhoda poteka skozi Hormuško ožino. Motnje v tem ozkem grlu tako hitro povzročijo pomanjkanje surovin na svetovnih trgih.
Kaj se zgodi, če se kriza poglobi?
Po ocenah analitikov bo okrevanje trajalo dlje kot sam konflikt. Če bi motnje trajale tri mesece, bi se trg lahko stabiliziral šele po devetih mesecih.
Ekipa ICIS Analytics opozarja, da bodo proizvodne zmogljivosti potrebovale popravila in ponovni zagon, logistične verige se bodo obnavljale postopoma, visoki stroški energije bodo še naprej pritiskali na evropske proizvajalce.
Kriza razkriva strukturne slabosti globalne dobavne verige plastike. Višje cene energije, motnje v transportu in geopolitična tveganja bodo verjetno dolgoročno ohranjali cene plastike na višji ravni.
Dogajanje v Hormuški ožini potrjuje, kako tesno so povezani energija, geopolitika in industrija. Plastika, kot eden ključnih industrijskih materialov, postaja neposredna žrtev teh napetosti z občutnimi posledicami za evropsko gospodarstvo in globalne trge.
