Kriza na Bližnjem vzhodu vse bolj vpliva na svetovno gospodarstvo in trg dela, opozarja novo poročilo Mednarodne organizacije za delo (ILO). Višje cene energije, motnje v transportnih poteh, pritisk na dobavne verige, upad turizma ter omejitve pri migracijah že zmanjšujejo zaposlovanje, prihodke in delovne pogoje v številnih državah.
ILO ocenjuje, da posledice ne bodo kratkotrajne. Če bi se cene nafte zvišale za približno 50 odstotkov nad povprečje iz začetka leta 2026, bi se globalni obseg opravljenih delovnih ur letos zmanjšal za 0,5 odstotka, leta 2027 pa za 1,1 odstotka. To pomeni izgubo približno 14 milijonov delovnih mest letos in 38 milijonov prihodnje leto.
Obenem bi se realni dohodki delavcev po svetu zmanjšali za 1,1 odstotka oziroma za okoli 1,1 bilijona ameriških dolarjev, leto pozneje pa že za 3 odstotke oziroma 3 bilijone dolarjev. Brezposelnost bi se postopno povečevala.
Najbolj izpostavljeni regiji sta arabski svet ter Azija in Pacifik, saj sta močno povezani z energetskimi tokovi, trgovino in delovnimi migracijami iz Zaliva. V arabskih državah bi lahko ob dolgotrajni krizi obseg delovnih ur upadel tudi za več kot 10 odstotkov, kar bi bilo precej huje kot med pandemijo covida-19.
Posebej ranljivi so sektorji gradbeništva, proizvodnje, transporta, trgovine in turizma, kjer je zaposlen velik delež delovne sile. ILO opozarja, da bodo največje posledice nosili migrantski delavci.
Poročilo izpostavlja tudi pritisk na migracije in nakazila iz tujine, ki so ključni vir prihodkov za številne družine v južni in jugovzhodni Aziji. Po začetku krize se je zaposlovanje delavcev v državah Perzijskega zaliva močno zmanjšalo, hkrati pa se povečuje število vračanj migrantov v matične države.
Zmanjševanje nakazil bi lahko po ocenah ILO povzročilo širše socialne posledice, vključno z rastjo revščine, nižjo potrošnjo in izgubo lokalnih delovnih mest.
Organizacija zato poziva vlade k hitrim in ciljno usmerjenim ukrepom za zaščito delavcev, predvsem migrantov, beguncev, zaposlenih v neformalnem sektorju ter malih podjetij. Po mnenju ILO bi morale države sprejeti ukrepe za zaščito delovnih mest in dohodkov ter preprečiti, da bi začasni energetski šok povzročil dolgoročno poslabšanje razmer na trgu dela.
