Evropska komisija je začela drugo fazo posvetovanja z evropskimi socialnimi partnerji o prihajajočem Aktu za kakovostna delovna mesta (Quality Jobs Act). Namen pobude je izboljšati delovne pogoje, varnost in zdravje pri delu ter pravice delavcev po vsej Evropski uniji.
Komisija izpostavlja pet prednostnih področjih prihodnjega ukrepanja EU:
- Algoritemsko upravljanje in umetna inteligenca pri delu – večja preglednost avtomatiziranega odločanja, osredotočenost na človeka ter zaščita zaposlenih pred pretiranim nadzorom.
- Varnost in zdravje pri delu – posodobitev pravil za delo zunaj tradicionalnih pisarn ter obravnava tveganj, kot so ekstremna vročina in psihosocialna tveganja, vključno s spolnim nadlegovanjem.
- Pravice delavcev v podizvajalskih verigah – izboljšanje preglednosti, odgovornosti in izvrševanja pravil za preprečevanje izkoriščanja delovne sile.
- Pravičen digitalni in zeleni prehod – podpora razvoju znanj in spretnosti ter socialnemu dialogu, da delavci ne bi bili prikrajšani pri prilagajanju podjetij spreminjajočemu se gospodarstvu.
- Izvrševanje pravil in vloga socialnih partnerjev – krepitev inšpekcijskih nadzorov na področju dela, sankcij za neskladnost s predpisi ter socialnega dialoga.
Akt za kakovostna delovna mesta
Akt za kakovostna delovna mesta je del širše strategije za krepitev konkurenčnosti in blaginje Evropske unije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ga je napovedala v govoru o stanju Unije leta 2025. Predlog akta bo predstavljen kasneje letos.
Ob družbenih in gospodarskih spremembah ter preobrazbi industrije mora Evropska unija ostati privlačen prostor za delo in naložbe. Kakovostna delovna mesta so ključna za izpolnjevanje pričakovanj ljudi in ohranjanje njihove blaginje ter za podporo usposobljeni, vključujoči in odporni delovni sili, ki prispeva k dolgoročni konkurenčnosti EU ter spodbuja zeleni in digitalni prehod. Dobro počutje delavcev vpliva na gospodarske in družbene rezultate, kot so produktivnost, konkurenčnost, dohodki ter socialna in teritorialna kohezija. Kot je Komisija poudarila v svojih sporočilih o Kompasu konkurenčnosti (Competitiveness Compass), Uniji spretnosti in Dogovoru za čisto industrijo (Clean Industrial Deal), so kakovostna delovna mesta pomemben dejavnik konkurenčnosti EU. Delodajalcem, zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP), omogočajo rast ter prispevajo k pravičnemu prehodu v vseh regijah.
Pravo EU na področju delovnih razmerij ter varnosti in zdravja pri delu ima bistveno vlogo pri zagotavljanju pravičnega delovanja enotnega trga. V zadnjih štiridesetih letih so se pravila EU nenehno prilagajala spreminjajočemu se trgu dela, da bi predvidela in obravnavala izzive, ki jih prinašajo nestandardne oblike dela. Določajo minimalno raven varstva za vse delavce, ne glede na gospodarski sektor ali to, ali so zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju, z urejanjem delovnega časa, dela s krajšim delovnim časom, zaposlitve za določen čas, agencijskega dela, platformnega dela, enakega plačila ter usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Prav tako določajo pravila glede obveščanja posameznih delavcev o njihovih delovnih pogojih, preglednosti, obveščanja in posvetovanja s predstavniki zaposlenih ter varnosti in zdravja pri delu. Pravila EU določajo tudi minimalne zahteve, ki jih morajo delodajalci spoštovati v primeru kolektivnih odpustov, prenosa podjetij ali njihove insolventnosti. Poleg tega vzpostavljajo okvir za ustrezne minimalne plače in pravično mobilnost delovne sile.
Na kakovost delovnih mest vpliva vrsta dejavnikov, med drugim delovni pogoji, varnost in zdravje pri delu, raven plač, varnost zaposlitve, dostop do usposabljanja in možnosti strokovnega razvoja, predvidevanje in upravljanje sprememb, obseg kolektivnega pogajanja in socialni dialog, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter enake možnosti. Nanje vplivajo tudi strukturne spremembe na trgu dela, kot so vse večja digitalizacija dela, vključno z umetno inteligenco (UI) in algoritmičnim upravljanjem (AM), spreminjajoče se oblike dela in delovnih mest z delom na daljavo ter hibridnimi modeli dela, pa tudi prehod v zeleno gospodarstvo.
Kakovostna delovna mesta bi morala biti zagotovljena pri vseh vrstah pogodb o zaposlitvi, v vseh gospodarskih sektorjih in vzdolž celotnih podizvajalskih verig. Večina Evropejcev digitalne tehnologije, vključno z umetno inteligenco, ocenjuje kot pozitivne za svoje delo in kakovost življenja. Kljub temu pa je po nedavni raziskavi Eurobarometra 84 % vprašanih menilo, da je potrebno skrbno upravljanje teh tehnologij zaradi varovanja zasebnosti in zagotavljanja preglednosti, medtem ko jih je 77 % poudarilo, da morajo biti delavci in njihovi predstavniki vključeni v načrtovanje in uporabo tehnologij na delovnem mestu.
Evropska unija mora zagotoviti, da bo evropski socialni model ostal primeren za digitalno dobo, ter spodbujati širšo uporabo tehnologije pri delu, ki bo prispevala h krepitvi konkurenčnosti in produktivnosti. Digitalni prehod mora biti izveden na način, ki zmanjšuje neenakosti. Digitalna prožnost lahko delavcem z obveznostmi oskrbe, starejšim delavcem in invalidom olajša dostop do trga dela, hkrati pa lahko povzroči tudi prekomerno delovno obremenitev, socialno izolacijo in digitalno izključenost.
Nove razmere v svetu dela, povezane z razogljičenjem gospodarstva, zahtevajo tudi razmislek o potrebi po nadaljnjih ukrepih EU, da bi evropski socialni model ostal primeren za prihodnje izzive.
Vloga socialnih partnerjev in naslednji koraki
Druga faza posvetovanja o Aktu za kakovostna delovna mesta bo potekala do 28. septembra 2026. Po njenem zaključku se lahko socialni partnerji odločijo za začetek pogajanj z namenom sklenitve skupnega sporazuma. Prva faza posvetovanja je potekala decembra 2025 in januarja 2026. V njej je sodelovalo 34 socialnih partnerjev na ravni EU – 12 sindikatov in 22 organizacij delodajalcev.
Storitve Zelene Slovenije/Fit medie s področja VZD
Predlagani Akt za kakovostna delovna mesta potrjuje, da sta varnost in zdravje pri delu (VZD) vse pomembnejši del konkurenčnosti, digitalne preobrazbe in trajnostnega razvoja podjetij. Prav na teh področjih Fit media / Zelena Slovenija podjetjem nudi strokovno podporo pri promociji dobrih praks s področja varnega, zdravega in trajnostnega delovnega okolja. Prav tako spodbujamo izmenjavo znanja ter podpiramo organizacije pri uvajanju sodobnih praks VZD, ki prispevajo k večji odpornosti podjetij, večjemu zadovoljstvu zaposlenih in dolgoročni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. S strokovnimi vsebinami, stičiščem znanja in dobrih praks na področju varnosti in zdravja pri delu povezujemo dobre prakse slovenskih podjetij, organiziramo webinarje in podjetjem ponujamo celovito diagnostično oceno upravljanja VZD. Diagnostični sistem pomaga prepoznati zrelost sistema upravljanja VZD in ESG, psihosocialna tveganja, vrzeli med predpisanimi postopki VZD, izkušnjami zaposlenih in dejanskim izvajanjem varnostnih praks. Rezultat so konkretne usmeritve, priporočila in ukrepi za izboljšave VZD. V luči novih evropskih usmeritev bodo namreč za podjetja vse pomembnejši sistematični pristopi k upravljanju varnosti in zdravja pri delu, psihosocialnih tveganj, digitalizacije delovnih procesov ter vključevanja zaposlenih v spremembe.
