Kitajska je po poročanju SDG News sprejela prvi pravno zavezujoč nacionalni cilj za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Do leta 2030 namerava proizvodnjo elektrike iz vetra in sonca povečati za 53 odstotkov, s čimer želi okrepiti zanesljivost elektroenergetskega sistema in pospešiti prehod v nizkoogljično družbo.
Po novem načrtu se bo proizvodnja električne energije iz vetra in sonca povečala z ravni, ki leta 2025 ustreza 1,18 milijarde ton standardnega premoga, na 1,8 milijarde ton do leta 2030. Pomembna novost je, da Kitajska ne bo več ocenjevala napredka predvsem po nameščeni proizvodni zmogljivosti, temveč po dejanski količini obnovljive električne energije, ki jo omrežje uspešno dostavi porabnikom.
Poudarek se tako seli z gradnje novih sončnih in vetrnih elektrarn na učinkovito vključevanje obnovljivih virov v elektroenergetski sistem. Do leta 2030 naj bi veter in sonce ob podpori hranilnikov energije zagotovila 20 odstotkov električne energije v času največje porabe, kar bo povečalo zanesljivost oskrbe.
Nova politika odraža tudi širši trend povezovanja obnovljivih virov z energetsko varnostjo. Zaradi geopolitičnih napetosti, motenj v dobavnih verigah in nihanj cen fosilnih goriv številne države pospešujejo vlaganja v domačo proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, hranilnike energije in posodobitev elektroenergetskih omrežij.
Čeprav premog ostaja pomemben del kitajskega energetskega sistema, država hkrati intenzivno vlaga v sončne in vetrne elektrarne, prenosno infrastrukturo ter sisteme za shranjevanje energije. Kot največja svetovna proizvajalka električne energije in največji proizvajalec številnih tehnologij za čisto energijo bo imela odločitev Kitajske pomemben vpliv na svetovne energetske trge, razvoj dobavnih verig in prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
