Kitajska avtonomna regija Notranja Mongolija načrtuje gradnjo največjega nacionalnega središča za predelavo premoga v naftne derivate, plin in kemične proizvode. Namen projekta je zmanjšati odvisnost države od uvoženih energentov v času naraščajočih geopolitičnih napetosti in negotovosti na svetovnih energetskih trgih, poroča ESG News.
Notranja Mongolija je največja kitajska proizvajalka premoga, saj letno izkoplje med 1,25 in 1,28 milijarde ton, kar predstavlja več kot četrtino celotne kitajske proizvodnje. Hkrati je regija tudi ena vodilnih pri razvoju obnovljivih virov energije, kar odraža kitajsko strategijo sočasnega širjenja čiste energije in ohranjanja vloge premoga za zagotavljanje energetske varnosti.
Pomembno vlogo pri načrtih ima mesto Ordos, kjer nastaja osrednje središče za premogovno-kemično industrijo. Tam je kitajsko ministrstvo za okolje letos odobrilo projekt predelave premoga v olefine v vrednosti 22,1 milijarde juanov (približno 3,3 milijarde ameriških dolarjev), z letno zmogljivostjo 800.000 ton. Olefini so ključna surovina za proizvodnjo plastike in številnih kemičnih izdelkov.
Kitajska iz premoga trenutno pridobi razmeroma majhen delež goriv in kemikalij glede na svoje potrebe, vendar sektor hitro raste. Po ocenah je leta 2024 nadomestil približno šest odstotkov uvoza nafte in zemeljskega plina. Zaradi nizkih domačih cen premoga in višjih cen nafte se je gospodarska privlačnost tovrstnih projektov v zadnjem obdobju še povečala.
Kljub strateškim prednostim pa širitev premogovno-kemične industrije odpira pomembna okoljska vprašanja. Pretvorba premoga v tekoča goriva, plin in kemikalije povzroča velike količine emisij ogljikovega dioksida, kar otežuje doseganje kitajskih podnebnih ciljev. Oblasti poudarjajo, da razvoj sektorja spremlja tudi intenzivno vlaganje v obnovljive vire energije, ki že predstavljajo 53 odstotkov nameščene proizvodne zmogljivosti v regiji.
Kitajska vlada v načrtih predvideva tudi uporabo zelenega vodika v premogovno-kemičnih projektih, vendar okoljske organizacije opozarjajo, da ta ne sme postati izgovor za nadaljnje širjenje visokoogljične proizvodnje.
Načrti Notranje Mongolije tako ponazarjajo širši izziv, s katerim se soočajo številne države: kako hkrati zagotavljati energetsko varnost, podpirati gospodarsko rast in izpolnjevati podnebne zaveze. Odločitev Kitajske bo pomembno vplivala na svetovne trge energentov, kemično industrijo ter globalna pričakovanja glede energetskega prehoda največjega azijskega gospodarstva.
