Ker so zunanje temperature že začele naraščati, opozarjamo, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred kratkim pripravilo nov vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov, namenjen delodajalcem in strokovnim delavcem za varnost pri delu. Vodnik prinaša konkretna navodila, kdaj in kako ukrepati za zaščito delavcev pri delu na prostem v času visokih temperatur.
V zadnjih letih se Slovenija, podobno kot druge evropske države, vse pogosteje sooča z nenadnimi in intenzivnimi vročinskimi valovi. Posledice podnebnih sprememb se kažejo tudi v delovnem okolju, saj visoke temperature, dolgotrajna izpostavljenost soncu in povečana relativna vlažnost zraka pomembno vplivajo na varnost in zdravje zaposlenih. Še posebej so tveganjem izpostavljeni delavci, ki opravljajo fizično zahtevna dela na prostem, na primer v gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu, prometu in komunalnih dejavnostih.
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko delo v ekstremni vročini povzroči utrujenost, dehidracijo, zmanjšano zbranost, toplotno izčrpanost in tudi resnejše zdravstvene zaplete. Poveča se tudi možnost nezgod pri delu, saj vročina vpliva na sposobnost koncentracije in telesno zmogljivost posameznika. Zaradi tega postaja zagotavljanje ustreznih delovnih razmer v času vročinskih valov vse pomembnejši del sistema varnosti in zdravja pri delu.
Vodnik poudarja, da so delodajalci dolžni pravočasno prepoznati tveganja, povezana z delom v vročini, ter sprejeti ustrezne preventivne ukrepe. Mednje sodijo prilagoditev delovnega časa, organizacija pogostejših odmorov, zagotavljanje zadostne količine pitne vode, uporaba zaščitne opreme in zmanjševanje fizičnih obremenitev v najbolj vročem delu dneva. Delavci pa morajo navodila za varno delo dosledno upoštevati.
Pravne podlage za ukrepanje določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki delodajalcem nalaga pripravo izjave o varnosti z oceno tveganja. Področje zaščite delavcev pred vročino se je v Sloveniji začelo intenzivneje razvijati po letu 2017, več pozornosti pa je bilo vprašanju namenjene po letu 2020, ko so vročinski valovi postali pogostejši in izrazitejši.
Pomemben korak na področju zaščite zaposlenih je bila tudi objava slovenskega prevoda smernic Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) z naslovom Vročina pri delu – smernice za delovna mesta leta 2023. Dodatno je bila leta 2025 dopolnjena zakonodaja oziroma pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki vključuje tudi določbe za delo na prostem pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija.
Na ministrstvu poudarjajo, da se je v praksi pokazala potreba po bolj konkretnih in časovno opredeljenih navodilih za ukrepanje ob ekstremnih toplotnih obremenitvah. Novi vodnik zato temelji na dobrih praksah sredozemskih držav, ki imajo z obvladovanjem vročinskih razmer pri delu že dolgoletne izkušnje, hkrati pa upošteva podnebne, organizacijske in pravne razmere v Sloveniji.
Posebnost vodnika je osredotočenost na postopek ukrepanja oziroma na določanje trenutka, ko je treba začeti izvajati posamezne zaščitne ukrepe. Dokument se pri tem opira na smernice EU-OSHA ter na sistem vremenskih opozoril in napovedi kazalnika toplotnega okolja UTCI, ki ga objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Vodnik je namenjen predvsem delodajalcem in strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu. Njegov cilj je zmanjšati tveganja zaradi čezmernih toplotnih obremenitev in prispevati k varnejšim ter bolj zdravim delovnim razmeram v vse bolj vročih poletnih mesecih.
Storitve Fit medie / Zelene Slovenije na področju VZD
V Fit medii / Zeleni Sloveniji ob tem poudarjamo pomen sistematičnega spremljanja področja varnosti in zdravja pri delu, tudi v luči podnebnih sprememb in pogostejših vročinskih valov. Organizacijam nudimo diagnostična orodja za namen ocene stanja na področju varnosti in zdravja pri delu, s katerim lahko le-te preverijo stopnjo pripravljenosti, prepoznajo ključna tveganja ter načrtujejo izboljšave pri zagotavljanju varnega, zdravega in trajnostno naravnanega delovnega okolja. Na voljo so tri specializirana diagnostična orodja, namenjena oceni stanja in izboljšavam na področju delovnega okolja, tako z vidika sistemskega upravljanja področja VZD, obravnave psihosocialnih tveganj kot praks varnosti na tem področju.
Več na:
