Digitalne naprave so postale nepogrešljiv del vsakdana, vendar se vse pogosteje kaže, da njihova stalna prisotnost ne prinaša le koristi, temveč tudi vse bolj izrazite izzive.
O tem sta na spletnem seminarju o digitalni preobremenjenosti, ki ga je organizirala Akademija Zelena Slovenija pod pokroviteljstvom A1 Slovenija, spregovorili strokovnjakinji mag. psih. Julija Menoni, svetovalka v Zavodu Logout, in Eva Remic, strokovnjakinja za družbene medije v A1 Slovenija.
Julija Menoni iz centra Logout je uvodoma poudarila, da se digitalna preobremenjenost lahko pojavi pri vsakomur, še posebej pa pri tistih, ki pri delu veliko uporabljajo digitalne naprave. Po njenih besedah se je v zadnjih desetletjih zgodil izjemno hiter tehnološki razvoj, ki mu človeški psihološki mehanizmi niso uspeli slediti v enaki meri. To se kaže v stalni dosegljivosti, občutku pritiska po hitrem odzivanju in potrebi po nenehnem sprejemanju informacij, kar vodi v razpršeno pozornost in notranjo napetost.
Menonijeva je opozorila, da digitalno okolje deluje na sistem nagrajevanja v možganih. Vsako preverjanje telefona, vsako obvestilo ali nova vsebina sproži kratke dopaminske odzive, ki utrjujejo vedenje ponovnega preverjanja naprav. Posebej problematična so tako imenovana mikro preverjanja, ko uporabnik telefon odklene le za nekaj sekund, pogosto brez jasnega razloga. Po njenih pojasnilih digitalne platforme uporabljajo tudi mehanizme, kot so neskončno drsenje vsebin, prilagojeni algoritmi in elementi iger na srečo, ki uporabnika dodatno zadržujejo v digitalnem okolju.
Kot je še poudarila, posledice takšnega vedenja niso omejene le na čas, preživet pred zasloni, temveč predvsem na način uporabe. Pogosto preverjanje naprav je po njenih besedah povezano z večjo verjetnostjo stresa, anksioznosti in slabšega duševnega počutja. Študije, ki jih je omenila, kažejo tudi, da lahko prav pogostost preverjanja naprav bolje napove negativne psihološke posledice kot skupen čas uporabe zaslona.
Digitalna preobremenjenost se po njenem mnenju odraža tudi v širšem družbenem kontekstu, kjer živimo v t. i. ekonomiji pozornosti. V tem sistemu je pozornost posameznika postala ključni vir, zaradi česar so digitalne vsebine zasnovane tako, da jo čim dlje zadržijo. To ustvarja neravnovesje med količino informacij, ki so na voljo, in našo sposobnostjo, da jih obvladujemo.
Primer dobre prakse
V drugem delu webinarja je Eva Remic, strokovnjakinja za družbene medije v A1 Slovenija, problematiko osvetlila z vidika organizacije in delovnega okolja ter predstavila projekt Aktivno odštekani.
V A1 Slovenija so na podlagi podatkov o uporabi digitalnih naprav in v sodelovanju z organizacijo Logout ugotovili, da so tudi njihovi zaposleni digitalno precej obremenjeni. Zato so zasnovali 28-dnevni program za spreminjanje digitalnih navad, ki je vključeval izobraževanja, tedenske izzive in redna srečanja, na katerih so udeleženci delili svoje izkušnje ter napredek.
Remičeva je pojasnila, da je bil program usmerjen predvsem v postopne spremembe vedenja in večjo samorefleksijo. Udeleženci so spremljali svoj čas uporabe zaslonov, uvajali majhne spremembe v vsakdanjih navadah ter se učili prepoznavati trenutke, ko digitalna uporaba postane avtomatizirana. Po njenih besedah so po zaključku programa zaznali približno dvajsetodstotno zmanjšanje digitalne obremenjenosti, kar kaže na to, da lahko že razmeroma preprosti ukrepi vodijo do opaznih sprememb.
V podjetju so nato uvedli tudi širše organizacijske ukrepe, kot so območja brez uporabe telefonov in na izobraževanjih ter spodbujanje bolj zavestne rabe naprav na sestankih in internih dogodkih. Kot je poudarila Remičeva, cilj teh ukrepov ni prepoved tehnologije, temveč vzpostavljanje bolj uravnoteženega odnosa do digitalnih orodij.
Obe predavateljici sta se strinjali, da digitalne tehnologije same po sebi niso problematične, temveč je ključnega pomena način njihove uporabe. Menonijeva je ob tem opozorila, da se posamezniki pogosto ne zavedajo, kako močno so digitalni sistemi zasnovani za pritegovanje pozornosti, medtem ko je Remičeva dodala, da je za spremembe potrebna tudi organizacijska podpora in kultura, ki spodbuja zdrave digitalne navade.
Webinar je tako pokazal, da digitalna preobremenjenost ni zgolj individualni izziv, temveč širši družbeni pojav, ki zahteva tako osebne kot sistemske odzive. Digitalno ravnovesje se v tem kontekstu vse bolj kaže kot ena ključnih kompetenc sodobnega časa, tako v delovnem okolju kot v zasebnem življenju.
Svoje digitalno ravnovesje lahko tudi sami preverite z brezplačnim orodjem A1, ki so ga v sodelovanju z Logout razvili za ta namen. Pokaže vam, kako močno uporaba telefona vpliva na vaše počutje, odnose, spanec in vsakdanje navade: https://www.a1.si/spletne-brihte/testi-zasvojenosti/test-digitalnega-ravnovesja
Na njihovi spletni strani pa so na voljo tudi ostali testi zasvojenosti: za digitalno šaro, digitalno varnost naprav, digitalne kritičnosti, kibernetske varnosti, test FOMO, zasvojenosti z videoigrami, zasvojenosti z družbenimi omrežji. Najdete jih na povezavi: https://www.a1.si/spletne-brihte/testi-zasvojenosti
Oglejte si posnetek celotnega webinarja:
https://www.zelenaslovenija.si/akademija/vsa-izobrazevanja/digitalna-preobremenjenost
