Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozarja, da kostno-mišična obolenja predstavljajo veliko družbeno breme, saj zaradi odsotnosti z dela in predčasnega upokojevanja nastajajo veliki stroški. So najpogostejši z delom povezani zdravstveni problem v EU. V Evropi namreč kar 200 milijonov ljudi trpi zaradi bolezni in stanj, ki prizadenejo kosti, mišice, hrustance, kite, vezi, sklepne ovojnice in druga vezivna tkiva ter povzročajo bolečino in moteno gibljivost telesa, kar povzroča znatne gospodarske stroške. Kljub njihovi razširjenosti se nacionalni zdravstveni sistemi težko spopadajo s tem vprašanjem, kar povzroča visoke stroške, obremenitev storitev in zmanjšano produktivnost na delovnem mestu. Težavo še poslabšuje zamuda pri prenosu znanstvenih spoznanj v klinično prakso in med prebivalstvo.
Digi4MSK je evropski projekt v okviru programa Erasmus+ »Zavezništvo za inovacije«, ki združuje univerze, zdravstvene ustanove in strokovnjake s področja digitalizacije. Njegov cilj je zagotoviti lažji dostop informacij o zdravju kostno-mišičnega sistema, tako za zdravstvene delavce kot za bolnike.
Brezplačno sta na voljo dva sklopa virov, namenjena različnim ciljnim skupinam:
- Spletni tečaj Digi4MSK za zdravstvene delavce,
- Priročnik o dobrih praksah za zdravstvene delavce,
- Spletni tečaj Digi4MSK za ljudi z bolečinami v hrbtu, vratu, ramenih in kolkih,
- Praktični vodnik za ljudi, ki živijo z bolečino.
Kongres Digi4MSK, ki bo potekal 19. septembra 2026 v Zaragozi (Španija), bo mogoče spremljati tudi preko spleta (hibridni dogodek). Namenjen je zdravnikom, ki želijo preseči pasivno učenje. Kongres bo potekal v obliki praktičnih delavnic, osredotočenih na določeno klinično veščino. Na voljo bo simultano tolmačenje (angleščina, španščina). Program je objavljen na spletni strani projekta Digi4MSK. Predhodna prijava je obvezna, kotizacije pa ni.
Znanje je treba prenesti tudi v delovno okolje
Pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj je poleg zdravstvene obravnave ključna tudi preventiva na delovnem mestu – od prepoznavanja ergonomskih tveganj in prilagajanja delovnih mest do ozaveščanja zaposlenih ter spodbujanja zdravih delovnih navad. Prav pri prenosu strokovnih spoznanj v prakso lahko pomembno vlogo odigrajo tudi podjetja in organizacije. Pomemben del tega pristopa je Stičišče znanja in praks VZD, ki ga je vzpostavila Fit media/Zelena Slovenija, ki povezuje podjetja ter omogoča izmenjavo dobrih praks in preverjenih rešitev. Fit media/Zelena Slovenija s strokovnimi vsebinami tudi podpira organizacije pri prepoznavanju aktualnih izzivov varnosti in zdravja pri delu ter pri njihovem vključevanju v širše politike trajnostnega in odgovornega poslovanja. Podjetjem pri tem ponuja podporo pri prehodu od formalno vzpostavljenih sistemov k njihovemu dejanskemu delovanju v praksi. Z diagnostičnimi orodji za oceno sistema upravljanja VZD, psihosocialnih tveganj in dejanske varnostne prakse lahko organizacije prepoznajo vrzeli, skrita tveganja in razkorak med tem, kar je zapisano, kar zaznavajo zaposleni, in tem, kar se v organizaciji zares dogaja. Na tej podlagi je mogoče določiti prednostne ukrepe ter sistematično krepiti preventivo, varnostno kulturo in odpornost organizacije. Povezovanje VZD, zdravja zaposlenih, ergonomije in trajnostnega upravljanja tako postaja pomemben del ustvarjanja varnejših, bolj zdravih in odpornih delovnih okolij.
