Svetovno gospodarstvo se po opozorilih International Monetary Fund (IMF) pomika v bolj negotovo in nestabilno obdobje, kjer višja inflacija in nižja gospodarska rast ne predstavljata več zgolj tveganja, temveč postajata nova realnost, poroča SDG News.

Ključni razlog za ta preobrat je preplet geopolitičnih napetosti, motenj v oskrbi z energijo in strukturnih slabosti globalnega gospodarstva. Generalna direktorica IMF Kristalina Georgieva je poudarila, da trenutna kriza ni izoliran pojav, temveč sistemski šok z globalnimi posledicami.

V središču dogajanja so motnje v energetskih tokovih, zlasti zaradi Hormuške ožine, skozi katero poteka pomemben delež svetovne oskrbe z nafto in plinom. Vsaka resnejša prekinitev v tej regiji povzroči rast cen energije, kar se hitro prelije v višje stroške transporta, proizvodnje in hrane. Posledica je t. i. stroškovna inflacija, ki prizadene potrošnike po vsem svetu.

Ob tem se gospodarstva soočajo z dvojnim pritiskom: naraščajočo inflacijo in hkrati upočasnjeno rastjo. IMF zato opozarja na vse večje tveganje stagflacije – kombinacije visoke inflacije in šibke gospodarske aktivnosti, ki jo je svet že poznal v preteklosti.

Trgi se na razmere že odzivajo. Cene nafte rastejo, gospodarska aktivnost v večjih ekonomijah pa kaže znake ohlajanja. Odločevalci so tako pred zahtevno dilemo: dvig obrestnih mer lahko omeji inflacijo, a hkrati zavira rast, medtem ko ohlapnejša politika tvega dolgotrajno visoko inflacijo.

Kriza ne bo prizadela vseh enako. Najbolj ranljive bodo države v razvoju, zlasti uvoznice energije, ki težje blažijo rast cen za prebivalstvo. To povečuje tveganje socialnih napetosti in politične nestabilnosti. Vpliv pa že občutijo tudi razvite države, kjer se kažejo upad zaupanja potrošnikov, višji stroški in upočasnjevanje gospodarstva.

Po oceni IMF trenutne razmere pomenijo tudi globlji strukturni preobrat. Že po pandemiji so se pokazale slabosti globalnih dobavnih verig, energetskih sistemov in geopolitičnih odnosov, aktualne napetosti pa te pritiske še pospešujejo. Energetska varnost ponovno postaja ključna strateška tema, države pa vse bolj poudarjajo odpornost namesto zgolj učinkovitosti.

IMF bo v prihodnjih tednih objavil posodobljene napovedi, pri čemer se pričakuje znižanje gospodarske rasti in višje napovedi inflacije. Sporočilo pa je že jasno: svetovno gospodarstvo vstopa v obdobje, kjer so geopolitični konflikti, energija in gospodarska uspešnost tesno prepleteni, stabilnost pa vse manj samoumevna.