Mednarodna organizacija za delo (ILO) v novem poročilu opozarja, da bodo digitalizacija, umetna inteligenca, zeleni prehod in staranje prebivalstva brez večjih vlaganj v vseživljenjsko učenje še dodatno povečali neenakosti na trgu dela.
Po ocenah organizacije se svet dela hitro spreminja, zato države potrebujejo bolj vključujoče in dostopne sisteme izobraževanja ter usposabljanja skozi celotno delovno obdobje posameznika. Generalni direktor ILO Gilbert F. Houngbo je ob objavi poročila poudaril, da vseživljenjsko učenje ni pomembno le za zaposljivost in produktivnost, temveč tudi za razvoj družbe, inovacij in dostojnega dela.
Poročilo ugotavlja, da ima dostop do dodatnega izobraževanja še vedno le manjši del prebivalstva. Le 16 odstotkov ljudi med 15. in 64. letom starosti se je v zadnjem letu udeležilo organiziranega usposabljanja. Precej boljši dostop imajo zaposleni za polni delovni čas v formalnem sektorju, kjer usposabljanja zagotavlja približno polovica delodajalcev.
ILO opozarja, da bodo v prihodnosti ključne kombinacije različnih znanj. Poleg digitalnih in zelenih kompetenc bodo delodajalci vse bolj iskali tudi komunikacijske sposobnosti, timsko delo, kritično razmišljanje in reševanje problemov. Prav takšne kombinirane veščine naj bi zaposlenim prinašale boljša delovna mesta, višje plače in večjo stabilnost.
Čeprav se veliko govori o umetni inteligenci, poročilo ugotavlja, da povpraševanje po specifičnih AI-znanjih za zdaj ostaja razmeroma omejeno. Večina zaposlenih uporablja že pripravljena orodja umetne inteligence, pri čemer so pomembnejša osnovna digitalna pismenost, prilagodljivost in socialne kompetence.
Poseben poudarek poročilo namenja tudi zelenemu prehodu. Po ocenah ILO približno tretjina zaposlenih po svetu že opravlja dela, povezana z okoljskimi dejavnostmi. Vendar organizacija opozarja, da zelena delovna mesta sama po sebi še ne pomenijo kakovostnih delovnih pogojev, če jih ne spremljajo ustrezne politike, usposabljanja in socialna zaščita.
Organizacija ob tem opozarja, da številne države še vedno namenjajo premalo sredstev za izobraževanje odraslih. Tudi v razvitih državah več kot tretjina držav za to področje nameni manj kot odstotek javnih izobraževalnih proračunov.
ILO zato poziva vlade, delodajalce in sindikate k tesnejšemu sodelovanju pri oblikovanju sistemov vseživljenjskega učenja, ki bodo dostopni širšemu krogu ljudi in prilagojeni hitrim spremembam na trgu dela. Po opozorilih organizacije bi lahko brez odločnejših ukrepov tehnološke in demografske spremembe pustile velik del delovne sile brez ustreznih znanj za prihodnost.
