Najnovejša študija o delu na daljavo Univerze v Konstanci kaže, da ima lahko širša uvedba dela od doma pomembne učinke ne le na organizacijo dela, temveč tudi na porabo energije in emisije. Po izračunih raziskovalcev bi lahko že en dodatni dan dela od doma na teden v Nemčiji zmanjšal dnevno porabo goriva za kar 19 %, kar ustreza približno 32 milijonom litrov goriva dnevno.
V raziskavi, ki temelji na reprezentativnem vzorcu 1.017 zaposlenih v pisarniških poklicih, ugotavljajo, da se 64 % zaposlenih, ki lahko delajo na daljavo, še vedno dnevno vozi na delo z avtomobilom. Hkrati si v povprečju želijo skoraj en dodatni dan dela od doma na teden.
Raziskovalci poudarjajo, da prav ta razkorak predstavlja pomembno priložnost: če bi milijoni zaposlenih en dan na teden ostali doma, bi se bistveno zmanjšalo število prevoženih kilometrov in s tem poraba goriva.
Okoljski in poslovni učinki
“Gre za redko kombinacijo individualnih želja, družbene koristi in ekonomskega interesa,” poudarja prof. dr. Florian Kunze. Po njegovih besedah bi bilo za optimalno produktivnost v številnih dejavnostih smiselno celo okoli tri dni dela na daljavo na teden.
Študija obenem kaže, da se 62 % zaposlenih strinja, da bi več homeofficea lahko prispevalo k lajšanju posledic visokih cen energije, vendar jih je le 20 % dejansko spremenilo svoje delovne navade. Razlogi niso v odporu do dela na daljavo, temveč v organizacijskih in strukturnih omejitvah.
Prisotnost v pisarni ni vedno nujna
Kar tretjina zaposlenih ocenjuje, da pogosto prihajajo v pisarno brez realne potrebe po fizični prisotnosti, petina pa meni, da se v takih primerih delovni čas pogosto izkoristi neučinkovito.
Po mnenju raziskovalcev bi bolje organiziran tretji dan dela od doma lahko pomenil več kot le logistično razbremenitev: “Ne gre za umik iz sodelovanja, temveč za povečanje učinkovitosti za zaposlene, podjetja in energetski sistem,” poudarja dr. Kilian Hampel.
Spreminjanje vodstvene kulture
Pomemben premik se kaže tudi pri odnosu vodstva do dela na daljavo. Delež vodij, ki podpirajo strožjo prisotnost v pisarni, je padel z 33 % (2024) na 22 %, prav tako so se zmanjšali pomisleki glede komunikacije.
Kljub temu ostaja prisotna določena stopnja zahtev po fizični prisotnosti, čeprav podatki kažejo, da to ne prinaša višje produktivnosti, temveč pogosto večjo utrujenost zaposlenih.
“Vodstvena kultura se v Nemčiji spreminja,” dodaja Hampel. “Organizacije, ki fleksibilno delo obvladujejo, pridobivajo konkurenčno prednost, medtem ko se druge soočajo z dolgoročnimi izzivi.”
Pravila so ključ do uspeha
Študija prvič sistematično izpostavlja tudi pomen jasnih pravil za hibridno delo. V kar tretjini do polovici podjetij takšni okvirji še niso vzpostavljeni, čeprav so učinki jasni: bolje urejeno hibridno delo pomeni več sodelovanja, višjo zavzetost zaposlenih in večjo produktivnost.
“Podjetja, ki vlagajo v jasno strukturirano hibridno delo, ne prihranijo le energije, temveč krepijo tudi timsko dinamiko in učinkovitost,” zaključuje prof. dr. Florian Kunze.
