Na Okoljskem dnevu gospodarstva 2026, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), so predstavniki gospodarstva, države in strokovne javnosti poudarili, da mora biti sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) zasnovan na jasnih pravilih, predvidljivem poslovnem okolju ter pravični in sorazmerni porazdelitvi stroškov.
Udeleženci dogodka so se strinjali, da je PRO pomemben mehanizem za učinkovitejše ravnanje z izdelki in odpadki ter ključni element prehoda v krožno gospodarstvo. Ob tem so opozorili, da mora načelo »onesnaževalec plača« upoštevati dejanski prispevek posameznega proizvajalca k onesnaževanju in ne sme prezreti vloge potrošnikov ter drugih deležnikov v življenjskem ciklu izdelkov.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da okoljska zakonodaja ne sme predstavljati zgolj novih obveznosti za podjetja, temveč mora postati razvojni okvir, ki spodbuja vlaganja v nizkoogljične tehnologije, energetsko učinkovitost, krožno gospodarstvo in trajnostne inovacije. Po njenih besedah je treba okoljsko zakonodajo razumeti tudi kot pomemben del prihodnje industrijske politike.
Predstavniki pravne stroke so opozorili, da je proizvajalčeva razširjena odgovornost po sodni praksi Evropske unije gospodarska dejavnost, zato zanjo veljajo pravila notranjega trga. Andrej Brezavšček iz Odvetniške pisarne Brezavšček Žgavec je izpostavil, da lahko konkurenčno okolje pomembno prispeva k učinkovitejšemu reševanju okoljskih izzivov, saj spodbuja iskanje stroškovno in okoljsko najboljših rešitev. Podobno je menil tudi Matija Urankar iz Odvetniške družbe Urankar & Zupančič, ki je poudaril pomen sorazmernih in utemeljenih državnih posegov.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pričakujejo, da bodo proizvajalci v prihodnje prevzeli aktivnejšo vlogo pri oblikovanju sistemov PRO. Kot je poudaril Matej Kovačič, se odgovornost proizvajalcev začne že pri zasnovi izdelkov in embalaže, kar predstavlja pomemben premik od dosedanjega pristopa, ki je bil osredotočen predvsem na financiranje ravnanja z odpadki.
Posebno pozornost so namenili tudi prihajajočim evropskim pravilom na področju embalaže. Nova uredba bo podjetjem prinesla dodatne obveznosti glede zasnove izdelkov, organizacije poslovanja in stroškov. V prihodnjih letih se bodo na proizvajalce postopoma prenesli tudi stroški ravnanja z odpadno embalažo, ki jih danes krijejo gospodinjstva prek javnih služb. Udeleženci so poudarili, da bi morali biti izdelki in embalaža, ki omogočajo večkratno uporabo ali lažje recikliranje, deležni nižjih stroškov v okviru sistema PRO.
Podelili priznanja
Na dogodku so podelili tudi priznanja za dosežke na področju trajnostnega razvoja. Naziv okoljske menedžerke leta 2026 je prejela Tamara Ćetković, globalna direktorica za transformacije in trajnostni razvoj v podjetju Iskraemeco. Komisija je izpostavila njeno vlogo pri uvajanju načel ekodizajna, zmanjševanju okoljskih vplivov izdelkov skozi celoten življenjski cikel ter pri razvoju naprednih sistemov za upravljanje energije in zmanjševanje emisij. Pod njenim vodstvom je Iskraemeco pridobil platinasto medaljo EcoVadis, ki jo prejme le odstotek najbolje ocenjenih podjetij na svetu.
Priznanje za življenjsko delo je na pobudo Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice prejela Gabrijela Jelen iz podjetja BSH. Komisija je poudarila njen dolgoletni prispevek k razvoju strokovnega okolja na področju varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu, pa tudi njeno aktivno sodelovanje z gospodarskimi združenji, podjetji in dobavitelji pri širjenju okoljskega znanja in dobrih praks.
Sogovorniki so ob zaključku poudarili, da prihodnost proizvajalčeve razširjene odgovornosti ne sme biti usmerjena zgolj v ravnanje z odpadki, temveč v celoten življenjski cikel izdelkov. Po njihovem mnenju bo uspešen prehod v krožno gospodarstvo mogoč le z uravnoteženimi pravili, inovacijami in tesnim sodelovanjem med gospodarstvom, državo ter potrošniki.
