Brez dodatnih davčnih in prispevnih obremenitev, ki jih je v zadnjih letih uvedla vlada, bi neto minimalna plača že v letu 2025 znašala skoraj 1.000 evrov, leta 2026 pa približno 1.022 evrov, opozarjajo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je poudaril, da dodatni ukrepi – spremembe zakona o dohodnini, uvedba obveznega zdravstvenega prispevka in prispevka za dolgotrajno oskrbo – neposredno znižujejo neto izplačila zaposlenim z minimalno plačo. Neto minimalna plača je bila za leto 2025 določena pri 930 evrih, januarja 2026 pa zaradi novih obremenitev znaša le še 887 evrov, kar pomeni 43 evrov manj na mesec oziroma 516 evrov manj na leto.
Po izračunih GZS bi bila brez teh posegov neto minimalna plača že letos 995 evrov, ob uskladitvi bruto minimalne plače z inflacijo pa bi v letu 2026 dosegla okoli 1.022 evrov.
GZS: merilo naj bo bruto, ne neto plača
V GZS zagovarjajo, da se pri usklajevanju minimalne plače upošteva bruto znesek, kot to določa zakon o minimalni plači. »Bruto minimalna plača je primerljiva skozi čas, bolj odraža strošek dela in omogoča predvidljiv ter pregleden sistem,« je poudaril Gorenšček. Ob tem dodaja, da delodajalci podpirajo dostojne plače, vendar višji neto dohodki ne bi smeli biti doseženi z dodatnim zviševanjem stroškov dela, temveč s ciljanimi davčnimi razbremenitvami.
GZS opozarja tudi na vprašljivost izračunov minimalnih življenjskih stroškov, ki jih kot argument za dvig minimalne plače uporablja ministrstvo za delo. Zadnji izračuni naj bi temeljili na anketnih ocenah, kar po mnenju zbornice pomeni večjo stopnjo subjektivnosti.
Minimalna plača je že ohranila kupno moč
Podatki ministrstva za delo kažejo, da so se v zadnjih treh letih minimalni življenjski stroški zvišali za 18 odstotkov, inflacija za približno 17,5 odstotka, minimalna plača pa za 18,9 odstotka. Po oceni GZS to pomeni, da se je minimalna plača že uskladila z rastjo cen in ohranila kupno moč.
Kovinska industrija opozarja na izgubo konkurenčnosti
Dvig minimalne plače po navedbah GZS že vpliva na konkurenčnost podjetij, zlasti v kovinski industriji. Anketa Združenja kovinske industrije pri GZS, v kateri je sodelovalo 47 podjetij, kaže, da jih 79 odstotkov pričakuje upad prodaje zaradi višjih stroškov dela. Tretjina podjetij napoveduje več kot 10-odstotni padec prodaje.
Več kot polovica vprašanih podjetij razmišlja o delni ali večji selitvi proizvodnje v tujino, kar je posebej izrazito pri srednje velikih in velikih podjetjih. Kar 70 odstotkov podjetij pa zaradi upada prodaje ali morebitne selitve napoveduje tudi zmanjšanje števila delovnih mest.
V GZS zato ponovno opozarjajo, da bi vsak dvig minimalne plače nad inflacijo dodatno obremenil tudi javne finance ter dolgoročno oslabil konkurenčnost in produktivnost gospodarstva.
