Iz poletne gospodarske napovedi za leto 2023, ki jo je objavila Komisija, izhaja, da lahko evropsko gospodarstvo pričakuje umirjanje zagona rasti ob zmanjševanju inflacije in močnem trgu dela. Gospodarstvo EU še naprej raste, čeprav z manjšim zagonom. V napovedi je rast gospodarstva EU popravljena navzdol, in sicer na 0,8 % v letu 2023 z 1 %, predvidenega v pomladanski napovedi, ter na 1,4 % v letu 2024 s tam predvidenega 1,7 %. Prav tako je popravljena navzdol rast v območju evra, in sicer na 0,8 % v letu 2023 (z 1,1 %) ter na 1,3 % v letu 2024 (z 1,6 %).

Inflacija naj bi se v obdobju, ki ga zajema napoved, še naprej zmanjševala. V EU naj bi zdaj predvidoma dosegla 6,5 % v letu 2023 (v primerjavi s 6,7 % spomladi) in 3,2 % v letu 2024 (v primerjavi s 3,1 %). V območju evra naj bi inflacija znašala 5,6 % v letu 2023 (v primerjavi s 5,8 %) in 2,9 % v letu 2024 (v primerjavi z 2,8 %). Najnovejši podatki tako potrjujejo, da je bila po hudih pretresih, s katerimi se je soočila EU, gospodarska aktivnost v prvi polovici leta 2023 v EU umirjena. Šibko domače povpraševanje, zlasti potrošnja, kaže na večji negativen vpliv visokih in še vedno naraščajočih cen življenjskih potrebščin. Temu je tako kljub zniževanju cen energije ter izjemno močnemu trgu dela, na katerem so bile zabeležene rekordno nizke stopnje brezposelnosti, stalno povečevanje zaposlenosti in rast plač. Velika upočasnitev pri zagotavljanju bančnih kreditov gospodarstvu medtem kaže, da se zaostrovanje denarne politike širi po gospodarstvu.

Na splošno se pričakuje, da se bo šibkejši zagon rasti v EU podaljšal do leta 2024, učinek stroge denarne politike pa bo še naprej omejeval gospodarsko aktivnost. Za naslednje leto pa se predvideva rahlo okrevanje rasti ob nadaljnjem zmanjševanju inflacije, še naprej trdnem trgu dela in postopni obnovi realnih dohodkov.

Cene energije naj bi se do konca leta 2023 še naprej zniževale, vendar počasneje. V letu 2024 naj bi se ponovno nekoliko povečale zaradi višjih cen nafte. Inflacija pri storitvah je bila do zdaj vztrajnejša, kot je bilo pričakovano, vendar naj bi se še naprej umirjala, ko se bo povpraševanje upočasnilo zaradi zaostrovanja denarne politike in upadanja okrepitve po pandemiji COVID.

Vir: Evropska komisija, Predstavništvo v Sloveniji