Mednarodna organizacija dela (ILO) je ob Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu 2026 objavila novo globalno poročilo, ki se osredotoča na psihosocialno delovno okolje – enega ključnih dejavnikov zdravja, varnosti in učinkovitosti zaposlenih po vsem svetu.
Poročilo poudarja, da psihosocialno delovno okolje oblikujejo način organizacije dela, zasnova delovnih mest, vodenje ter širše politike in postopki, ki urejajo delo. Med ključne dejavnike sodijo delovne zahteve, jasnost vlog, obremenitve, avtonomija zaposlenih, organizacija delovnega časa ter pravičnost in transparentnost procesov.
Tristopenjski pristop k izboljšanju delovnih pogojev
ILO uvaja nov pristop, ki temelji na treh medsebojno povezanih ravneh razumevanja delovnega okolja. Namen tega modela je bolj natančno prepoznavanje dejavnikov, ki vplivajo na psihosocialna tveganja, ter omogočanje ciljno usmerjenega preprečevanja in upravljanja teh tveganj. S tem naj bi izboljšali varnost, zdravje in produktivnost delavcev.
Alarmantni globalni podatki
Poročilo izpostavlja tudi obsežne zdravstvene in gospodarske posledice slabega psihosocialnega delovnega okolja. Po novih ocenah ILO so psihosocialni dejavniki odgovorni za več kot 840.000 smrti letno po svetu. Poleg tega povzročijo skoraj 45 milijonov izgubljenih let zdravega življenja (DALY), gospodarska škoda pa je ocenjena na 1,37 % svetovnega BDP na leto.
Potreba po ukrepanju
Dokument poleg analize znanstvenih dokazov vključuje tudi pregled politik na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni ter izpostavlja praktične pristope za preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnih mestih.
ILO opozarja, da postajajo psihosocialna tveganja vse pomembnejši del razprav o varnosti in zdravju pri delu, zato so sistematični ukrepi nujni za zaščito delavcev in dolgoročno vzdržnost gospodarstev.
Diagnostični sistem, tudi za psihosocialna tveganja
V okviru krepitve sistemov varnosti in zdravja pri delu v okviru Fit medie / Zelene Slovenije razvijamo diagnostični sistem varnosti in zdravja pri delu, ki vključuje tudi psihosocialna tveganja.
Diagnostični sistem varnosti in zdravja pri delu omogoča poglobljen in celovit vpogled v dejansko stanje v podjetjih in organizacijah na področju varnosti in zdravja pri delu. Ta pristop povezuje sistemske vidike, izkušnje zaposlenih in dejansko prakso na terenu ter s tem razkriva razkorake med strategijo, doživljanjem zaposlenih in operativno realnostjo. Na podlagi analize se oblikujejo konkretni in izvedljivi ukrepi ter podpora vodstvu pri odločanju, kar podjetjem omogoča zmanjšanje tveganj, večjo stabilnost procesov in dolgoročno izboljšanje poslovanja.
