Mednarodna skupnost trajnostnih voditeljev stopnjuje pritisk na Mednarodni odbor za standarde trajnostnega poročanja (ISSB), naj uvede obvezen globalni standard za razkrivanje vplivov na naravo, poroča ESG News. Pobuda prihaja tik pred odločitvijo upravnega odbora na Dan Zemlje in opozarja, da bi neukrepanje oslabilo verodostojnost trajnostnega poročanja na globalni ravni.
Pobudniki poudarjajo, da sta podnebna kriza in izguba biotske raznovrstnosti neločljivo povezani. Medtem ko obstoječi standardi ISSB že pokrivajo podnebna tveganja, sistemska finančna izpostavljenost zaradi degradacije ekosistemov ostaja premalo naslovljena.
Izguba narave postaja tudi ekonomski problem: po ocenah Svetovne banke bi lahko povzročila do 2,7 bilijona dolarjev letnih izgub, medtem ko Svetovni ekonomski forum uvršča propad ekosistemov med največja globalna tveganja v prihodnjih letih.
Trg že prehiteva regulacijo
Kljub pomanjkanju obveznih pravil podjetja in finančne institucije hitro uvajajo prostovoljne okvire. Tudi EU je že vključila poročanje o biotski raznovrstnosti v svoje standarde, medtem ko razvoj tehnologij (satelitsko opazovanje, eDNA, umetna inteligenca) lajša merjenje vplivov na naravo.
Znotraj ISSB trenutno razpravljajo o dveh pristopih: uvedbi obveznega standarda ali izdaji neobvezujočih smernic. Slednje naj bi olajšale implementacijo obstoječih standardov IFRS S1 in S2, vendar kritiki opozarjajo, da bi to lahko vodilo v nepregledno in neprimerljivo poročanje.
Po njihovem mnenju bi neobvezen pristop zaostajal za znanstvenimi ugotovitvami, tržnimi trendi in pričakovanji vlagateljev.
Koalicija predlaga uvedbo samostojnega standarda za naravo, ki bi bil usklajen z obstoječimi okviri in bi dopolnjeval trenutne ISSB standarde. Tak pristop bi omogočil enotno poročanje ter podprl izvajanje globalnih ciljev za zaščito biotske raznovrstnosti.
Standardizacija bi podjetjem olajšala delovanje v različnih jurisdikcijah, vlagateljem pa zagotovila primerljive in zanesljive podatke za odločanje.
Kaj pomeni odločitev za gospodarstvo
Odločitev ISSB bo imela neposredne posledice za kapitalske trge. Obvezen standard bi pospešil vključevanje tveganj, povezanih z naravo, v finančne odločitve in okrepil povezavo med trajnostjo ter vrednotenjem podjetij.
Nasprotno pa bi neobvezen pristop lahko upočasnil napredek in ohranil razdrobljenost poročanja.