Najnaprednejši modeli umetne inteligence lahko bistveno spremenijo hitrost, obseg in stroškovno učinkovitost kibernetskih napadov. Njihov vpliv na kibernetska tveganja je zato trenutno najbolj neposredna nevarnost, povezana z umetno inteligenco, za svetovni finančni sistem, opozarja predsednik Odbora za finančno stabilnost (FSB) Andrew Bailey.
FSB, mednarodni organ za spremljanje in usklajevanje odzivov na tveganja v finančnem sistemu, je opozorilo naslovil na finančne ministre in guvernerje centralnih bank držav G20. Po Baileyjevi oceni številne države še nimajo ustreznih sistemov za obvladovanje uvajanja najzmogljivejših modelov umetne inteligence. Dodatno sistemsko tveganje predstavlja odvisnost finančnega sektorja od majhnega števila velikih tehnoloških ponudnikov. Motnja ali napad pri enem izmed njih bi se lahko hitro razširil na več finančnih institucij ter omajal zaupanje v delovanje trgov. FSB zato poziva k mednarodno usklajenemu, varnemu in odgovornemu uvajanju naprednih modelov UI.
Evropski nadzorniki zahtevajo hitrejše prilagajanje
Podobna tveganja so julija izpostavili tudi evropski nadzorni organi EBA, EIOPA in ESMA. Opozorili so, da bi lahko napadi, podprti z umetno inteligenco, hkrati prizadeli več finančnih institucij, daljše motnje pa bi se lahko prenesle v širši finančni sistem in realno gospodarstvo.
Evropski okvir za obvladovanje teh tveganj že tvorita predvsem Akt o digitalni operativni odpornosti finančnega sektorja (DORA) in Akt o umetni inteligenci. DORA od finančnih institucij zahteva upravljanje tveganj informacijsko-komunikacijske tehnologije, testiranje odpornosti, prijavljanje večjih incidentov, načrte odzivanja in okrevanja ter nadzor tveganj zunanjih ponudnikov. Posebej pomembno je obvladovanje koncentracije pri ponudnikih storitev v oblaku, podatkovne infrastrukture in modelov umetne inteligence.
Prvi evropski pregled incidentov po DORA je zajel 3.383 večjih incidentov, od katerih jih je približno tretjina imela čezmejne posledice. Čeprav je bilo neposredno s kibernetskimi napadi povezanih le deset odstotkov prijavljenih incidentov, evropski nadzorniki opozarjajo, da lahko napredna orodja UI močno povečajo zmogljivosti napadalcev. Finančnim institucijam zato priporočajo okrepitev preprečevanja, neprekinjenega zaznavanja ter upravljanja in okrevanja po incidentih.
Akt o umetni inteligenci medtem za modele splošnega namena s sistemskim tveganjem določa dodatne zahteve glede ocenjevanja tveganj, tehnične dokumentacije in kibernetske varnosti. Evropska komisija je julija predstavila tudi akcijski načrt za kibernetsko varnost in umetno inteligenco, ki med drugim predvideva evropske zmogljivosti za neodvisno ocenjevanje naprednih modelov ter varno platformo za njihovo preizkušanje v kritičnih sektorjih, vključno s financami.
FSB poleg kibernetskih nevarnosti opozarja še na visoka vrednotenja naložb, povezanih z umetno inteligenco, naraščajočo uporabo finančnega vzvoda in možnost nenadnega popravka na kapitalskih trgih. Tudi Evropska centralna banka ugotavlja, da je tehnološki sektor evrskega območja sicer manj izpostavljen visokim vrednotenjem kot ameriški, vendar so evropski vlagatelji, zavarovalnice in pokojninski skladi prek globalnih naložb pomembno izpostavljeni ameriškim tehnološkim družbam. Morebitni večji popravek na ameriških trgih zato ne bi ostal brez posledic za Evropo.
Ključno sporočilo evropskim finančnim institucijam je, da formalna skladnost ne bo zadostovala. Potrebni bodo sprotno spremljanje ranljivosti, hitrejše nameščanje varnostnih popravkov, preverjanje odvisnosti od ključnih tehnoloških ponudnikov, stresno testiranje scenarijev napadov ter jasno določena odgovornost vodstev za kibernetsko in operativno odpornost.
Vir: Reuters, 31. avgust 2026; Financial Stability Board; Evropski nadzorni organi EBA, EIOPA in ESMA; Evropska komisija; Evropska centralna banka.
