Francija je napovedala obsežen paket razpisov za obnovljive vire energije v skupni moči 12 gigavatov, s katerim želi pospešiti energetsko neodvisnost ter okrepiti domačo in evropsko industrijo.
Razpisi vključujejo 10 GW projektov vetrnih elektrarn na morju (7 projektov), 1,2 GW sončne energije ter 0,8 GW vetrnih elektrarn na kopnem.
Ukrep prihaja po dvoletni zamudi zaradi političnih nesoglasij glede financiranja, v času, ko geopolitične napetosti dodatno pritiskajo na cene energije.
Novi kriteriji: manj odvisnosti od Kitajske
Ključna novost so t. i. »kriteriji odpornosti«, ki dajejo prednost evropskim dobavnim verigam.
Pri projektih na morju lahko največ 4 od 9 ključnih komponent prihaja iz Kitajske, delež kitajskih magnetov v turbinah je omejen na 50 %.
Tudi pri sončnih projektih bodo veljale strožje zahteve glede izvora fotovoltaičnih komponent.
Ta pristop je usklajen s prihajajočo evropsko pobudo za pospešitev industrijskega razvoja, ki spodbuja strategijo »Made in Europe«.
Razpisi so del širšega načrta, po katerem želi Francija do leta 2035 doseči 15 GW zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju. Trenutno jih ima manj kot 2 GW, kar pomeni velik investicijski pospešek v prihodnjih letih.
Energetska politika in konkurenčnost
Francoska vlada poudarja, da želi združiti podnebne cilje z gospodarsko suverenostjo: krepitev domače proizvodnje (paneli, kabli, turbine), ustvarjanje delovnih mest, večja odpornost dobavnih verig. Ob tem država še naprej izkorišča svojo močno jedrsko infrastrukturo, ki pomaga ohranjati nižje cene elektrike v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
Program prinaša nove priložnosti za razvijalce projektov, zlasti vetrnih na morju, večje zahteve glede lokalnih dobaviteljev, potencialno višje začetne stroške, a večjo stabilnost. Hkrati uvaja strožje standarde glede trajnosti, odpornosti in kibernetske varnosti.
Francoska poteza kaže na dejstvo, da je energetski prehod postal vprašanje geopolitike, industrijske politike in ekonomske varnosti.
