Medtem ko avtomobilska industrija priključne hibride predstavlja kot podnebju prijazno rešitev, nova analiza organizacije Transport & Environment (T&E) razkriva povsem drugo sliko, opozarjajo v Društvu za sonaravni razvoj Focus. Podatki kažejo, da so emisije CO₂ teh vozil skoraj petkrat višje od uradno navedenih, poraba goriva pa je pogosto večja kot pri povsem električnih vozilih.
Kljub trditvam proizvajalcev, da so priključni hibridi okolju prijazna izbira, v povprečju izpustijo le 19 % manj CO₂ na kilometer kot klasični avtomobili. Po podatkih Evropske agencije za okolje znašajo povprečne emisije priključnega hibrida 135 g CO₂/km, kar je zelo blizu povprečju bencinskih in dizelskih vozil (166 g CO₂/km).
Tudi v električnem načinu porabljajo gorivo
Čeprav naj bi vozila v električnem načinu delovala brez emisij, podatki kažejo, da priključni hibridi tudi takrat porabijo približno 3 litre bencina na 100 kilometrov. Povprečne emisije v tem načinu znašajo 68 g CO₂/km – kar je 8,5-krat več od uradno navedenih vrednosti.
Razlog: električni motorji nimajo dovolj moči za vožnjo po avtocesti ali v klanec, zato se motor z notranjim zgorevanjem pogosto samodejno vklopi. V povprečju ta motor zagotavlja kar tretjino pogona tudi med »električno« vožnjo.
Višji stroški za potrošnike
Poleg višjih emisij imajo priključni hibridi tudi višje skrite stroške. Zaradi nepričakovane porabe goriva vozniki letno v povprečju plačajo 500 evrov več za pogonska sredstva. Ob tem so ta vozila dražja za nakup – v Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu povprečno stanejo 55.700 evrov, kar je več kot 15.000 evrov več od baterijskih električnih vozil.
Priključni hibridi se kljub vsemu množično prodajajo
V Sloveniji delež priključnih hibridov raste. Po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije je bilo septembra 2025 registriranih 181 priključnih hibridov, kar je kar 61,6 % več kot leto prej.
Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus opozarja: “Priključni hibridi so bili mišljeni kot prehodna rešitev, a podatki kažejo, da niso izpolnili pričakovanj. Če želimo resnično zmanjšati emisije, morajo politike temeljiti na dejanskih podatkih, ne na interesih industrije.”
Industrija pritiska za izjeme po letu 2035
Evropska avtomobilska industrija si prizadeva, da bi lahko priključne hibride prodajala tudi po letu 2035, ko naj bi v EU prenehala prodaja vozil z izpusti. Proizvajalci zahtevajo tudi odpravo korekcijskih faktorjev, s katerimi EU želi zmanjšati razkorak med laboratorijskimi in dejanskimi emisijami.
Lucien Mathieu iz organizacije T&E opozarja: “Rahljanje pravil za priključne hibride bi pomenilo resno grožnjo evropski politiki zmanjševanja emisij. Namesto podpore cenovno dostopnim električnim vozilom, bi trg preplavili dražji in bolj onesnažujoči hibridi.“
Zveza potrošnikov Slovenije poudarja, da je za dosego podnebnih ciljev ključno, da so politike zasnovane na dejanskih podatkih in zaščiti javnega interesa – ne na marketinških obljubah industrije.
