Svila je bila dolgo razumljena predvsem kot luksuzen material, povezan z modo, eleganco in dragocenimi tkaninami. Christos Bantianidis, ustanovitelj podjetja Evrosilk, pa jo razume precej širše – kot material, ki lahko poveže tradicijo, zeleno tehnologijo, medicino in socialno podjetništvo.
Bantianidis je strokovnjak za svilogojstvo z več kot 35 leti izkušenj na področju gojenja sviloprejk in proizvodnje svile. Deluje v Soufliju v Grčiji, kraju z dolgo svilarsko tradicijo, in je sodeloval pri številnih projektih razvoja sodobne proizvodnje svile in pomagal vzpostaviti več tovarn za predelavo svile v Grčiji in Turčiji. Kot član izvršnega odbora BACSA (Black, Caspian Seas and Central Asia Silk Association – Združenje za svilogojstvo območja Črnega morja, Kaspijskega morja in Srednje Azije) prispeva k inovacijam pri proizvodnji kokonov in razvoju trajnostnega svilarskega sektorja.
Evrosilk je bil ustanovljen leta 1987 v Grčiji, leta 2001 pa je odprl še podružnico na Češkem. Podjetje deluje v celotni verigi svilogojstva: od vzreje sviloprejk, predelave kokonov in dobave jajčec sviloprejk do sajenja murv, razvoja opreme in tehnologij za proizvodnjo svile. Ima tudi patent za inovativno tehnologijo vzreje visokokakovostnih kokonov.
»Svila ni več namenjena samo dragim oblačilom. Danes je izjemno okolju prijazen material, ki povezuje našo tradicijo z novimi zelenimi tehnologijami in medicino,« pravi. Njegovo delo izhaja iz lokalnega znanja, ki ga ni mogoče preprosto digitalizirati ali preskočiti. »Tega se ne moreš naučiti iz računalnika. Ljudje v Soufliju imajo znanje, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Točno vedo, kako gojiti drevesa in skrbeti za sviloprejke, da dobimo popolno, visokokakovostno svilo, ki jo potrebujemo danes.«
Na 40. mednarodni konferenci CEFEC, ki bo 4. in 5. junija na Bledu povezala evropske prakse socialne ekonomije, ponovne uporabe, vključujočega zaposlovanja, trajnostnega financiranja in zelenih delovnih mest, bo govoril o projektu Silk Challenge Inclusion in medicinski svili. Gre za uporabo čistega svilenega proteina v medicinske namene. »Gre za čisti svileni protein, namenjen zdravnikom. Uporabljajo ga za šive, vsadke ali umetno kožo. Neverjeten je zato, ker ga človeško telo zelo dobro sprejme, pomaga pri celjenju, nato pa se v telesu varno razgradi.«
A zgodba Evrosilka ni le zgodba o materialu. Je tudi zgodba o lokalni skupnosti in delu. Proizvodnja svile vključuje več različnih korakov, od gojenja dreves do izdelave niti, zato lahko odpira raznolike zaposlitvene priložnosti. »To pomeni, da lahko ustvarjamo dobra in poštena delovna mesta za različne ljudi, posebej za tiste, ki drugje težje najdejo delo,« poudarja.
Prav tu se trajnostni proizvodni model spremeni v socialnopodjetniškega. »Trajnostna proizvodnja pomeni, da ne škoduješ naravi. Socialno podjetje pa pomeni, da podjetje uporabljaš za pomoč ljudem. Varujemo okolje, hkrati pa ves denar vlagamo nazaj v podporo lokalni skupnosti.«
Evrosilk zato ni le primer obujanja tradicionalne panoge, temveč primer, kako lahko lokalno znanje dobi novo razvojno vlogo. »Obujamo našo tradicionalno svilarsko obrt, da bi iz nje razvijali napredne medicinske materiale, hkrati pa ustvarjali dobra delovna mesta za ljudi v naši skupnosti, ki jih najbolj potrebujejo.«
