Evropsko elektroenergetsko omrežje se sooča z resnimi omejitvami, ki ogrožajo hiter razvoj obnovljivih virov energije. Po novem poročilu analitičnega centra Ember (https://ember-energy.org/latest-insights/crossed-wires-grid-capacity-could-block-eu-energy-security/) je več kot 120 gigavatov načrtovanih projektov vetrne in sončne energije v nevarnosti, da ne bodo priključeni na omrežje.
Strokovnjaki opozarjajo, da je posodobitev omrežja postala nujna, ne le zaradi podnebnih ciljev, temveč tudi zaradi energetske varnosti Evrope. Zaradi ozkih grl v zastareli infrastrukturi bi lahko številni projekti, namenjeni oskrbi milijonov gospodinjstev v 20 državah EU, ostali neizkoriščeni.
Analiza razkriva, da ima kar polovica upravljavcev omrežij nezadostne zmogljivosti za priključevanje novih virov energije, vključno s sončnimi paneli na strehah. To predstavlja resno oviro v času, ko Evropa pospešeno zmanjšuje odvisnost od uvoženih fosilnih goriv, še posebej v luči geopolitičnih napetosti in rasti cen energije.
Največje omejitve beležijo Avstrija, Bolgarija, Latvija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija in Slovaška. Pri tem strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko bil dejanski obseg težav še večji, saj nekatere velike države, kot sta Nemčija in Italija, ne objavljajo celovitih podatkov o zmogljivosti omrežja.
Po trenutnih ocenah je ogroženih več kot dve tretjini načrtovanih velikih projektov vetrne in sončne energije do leta 2030. Poleg tega bi lahko pomanjkanje zmogljivosti zamaknilo tudi približno 16 gigavatov manjših sončnih elektrarn na strehah, kar bi vplivalo na več kot 1,5 milijona gospodinjstev.
Čeprav so se naložbe v evropsko omrežje v zadnjih petih letih povečale za skoraj 50 odstotkov (na približno 70 milijard evrov letno), strokovnjaki menijo, da to še vedno ni dovolj. Omrežje je bilo namreč prvotno zasnovano za centralizirano proizvodnjo energije iz premoga in plina, medtem ko so obnovljivi viri pogosto razpršeni in oddaljeni od porabnikov.
Posledično nekatere države proizvajajo več zelene energije, kot je lahko omrežje prenese. To vodi do paradoksalnih situacij, ko morajo izklapljati vetrne turbine in hkrati znova uporabljati fosilna goriva.
Med predlaganimi rešitvami so večje naložbe v infrastrukturo, pametno upravljanje porabe ter inovativni pristopi. Združeno kraljestvo je na primer začelo pilotni projekt, v okviru katerega gospodinjstvom ob vetrovnih dneh ponujajo cenejšo ali celo brezplačno elektriko, namesto da bi ustavljali proizvodnjo.
Strokovnjaki poudarjajo, da so takšni ukrepi ključni za spodbujanje uporabe električnih vozil, toplotnih črpalk in baterijskih sistemov, ki lahko pomagajo uravnotežiti omrežje.
Evropa se nahaja na prelomni točki: brez hitre in obsežne nadgradnje elektroenergetskega omrežja bi lahko ambiciozni načrti za prehod na obnovljive vire energije zastali. Vprašanje ni več le tehnično, temveč strateško – gre za energetsko varnost in stabilnost celotne celine.
