Evropo je konec maja zajel izjemen vročinski val, ki je podrl temperaturne rekorde in znova opozoril na vse hitrejše posledice podnebnih sprememb. Združeni narodi opozarjajo, da svet vstopa v novo obdobje podnebnih ekstremov.
Temperature, ki so bile nekoč značilne za vrhunec poletja, so letos Evropo dosegle že spomladi. V Londonu so izmerili najtoplejši majski dan v zgodovini meritev s temperaturami nad 35 °C, v Franciji so zabeležili rekordne majske vrednosti, v delih Španije pa se je živo srebro približalo 40 °C. V številnih državah zahodne Evrope so bile temperature za 10 do 15 °C višje od običajnih za ta letni čas.
Izvršni sekretar Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah Simon Stiell je vročinski val označil za »brutalen opomin«, da so podnebne spremembe že tukaj in se še stopnjujejo. Po njegovih besedah nadaljnja uporaba fosilnih goriv povečuje pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov.
Meteorologi pojav pripisujejo tako imenovani »vročinski kupoli«, območju visokega zračnega tlaka, ki nad regijo zadržuje vroč zrak. Čeprav gre za naraven vremenski pojav, znanstveniki poudarjajo, da podnebne spremembe bistveno povečujejo verjetnost in moč takšnih dogodkov.
Posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da so temperature, značilne za julij in avgust, Evropo dosegle že maja. Po mnenju strokovnjakov to ni več osamljen pojav, temveč del širšega vzorca spreminjanja podnebja.
Posledice so že vidne. Oblasti v več državah vročino povezujejo s smrtnimi primeri, zdravstvenimi zapleti in nesrečami pri iskanju osvežitve v vodi. Naraščajo tudi skrbi zaradi pomanjkanja vode, večje požarne ogroženosti ter obremenjenosti infrastrukture in zdravstvenih sistemov.
Vročina postaja tudi vse večji politični in gospodarski izziv. Številna evropska mesta, prometni sistemi, bolnišnice in energetska omrežja so bila načrtovana za hladnejše podnebje, zato se težko prilagajajo daljšim obdobjem ekstremnih temperatur. Kmetje že poročajo o prvih znakih stresa pri pridelkih, kar odpira vprašanja prehranske varnosti in upravljanja vodnih virov.
Vročinski val prihaja v času pomembnih mednarodnih podnebnih pogajanj. Svetovna meteorološka organizacija ZN opozarja, da obstaja 86-odstotna verjetnost, da bo med letoma 2026 in 2030 zabeleženo najtoplejše leto v zgodovini meritev. Prav tako obstaja velika verjetnost, da bo povprečna globalna temperatura v tem obdobju presegla prag 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo.
