Evropske bančne skupine so Evropski komisiji poslale obsežen seznam zahtev za poenostavitev in odpravo okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) pravil, kar znova odpira razpravo o morebitni deregulaciji finančnega sektorja po lanskih spremembah v okviru t. i. trajnostnega svežnja (Omnibus).
V središču razprav, kot poroča portal Environmental Finance, je poziv k zmanjšanju regulativnih zahtev, ki se nanašajo na podnebna tveganja, razkritja in kapitalske zahteve bank.
Evropska bančna zveza (European Banking Federation – EBF) poziva Evropsko unijo, naj opusti načrte za vključitev ESG tveganj v kapitalske zahteve bank ter pregleda obstoječa pravila razkritij in smernic v okviru bonitetnega nadzora. Po njihovem mnenju je sistem vključevanja ESG tveganj v kapitalske okvire že preobsežen in ne prinaša sorazmernih koristi za finančno stabilnost.
EBF posebej izpostavlja predlagani okvir Evropskega bančnega organa, ki bi nadzornikom omogočil, da bankam naložijo t. i. sistemske blažilnike kapitala za obvladovanje podnebnih tveganj. Po njihovem mnenju tak pristop ustvarja neenake pogoje v primerjavi z bankami zunaj EU, saj podobni mehanizmi v globalnem bančnem okviru ne obstajajo, kar naj bi slabšalo konkurenčnost evropskih bank.
Bančne skupine prav tako pozivajo k reviziji obstoječih pravil, vključno z Direktivo o kapitalskih zahtevah (Capital Requirements Directive – CRD), ki vključuje obveznosti razkrivanja podnebnih načrtov, ter smernic o ESG scenarijih in stresnih testih.
Stališče EBF je, da je upravljanje ESG tveganj že dovolj regulirano, zato dodatna pravila niso potrebna: “Namesto novih regulacij je potrebna poenostavitev in večja usklajenost pristopov,” so poudarili.
Posebej priporočajo, da se ESG okvir osredotoči predvsem na podnebna in okoljska tveganja, kjer je regulacija najbolj razvita, medtem ko naj se zmanjša poudarek na socialnih in upravljavskih vidikih.
Manjše banke in podatkovne zahteve
Association of German Banks (Bankenverband) predlaga, da se manjše banke izvzame iz obveznosti ESG razkritij v okviru t. i. Pillar 3 zahtev, da bi se pravila uskladila z ožjim obsegom poročanja po Direktivi o trajnostnem poročanju podjetij (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD), ki je bila že delno omiljena v okviru lanskih sprememb trajnostnega svežnja. Nemški bančni sektor opozarja tudi, da bi lahko obsežna ESG pravila ustvarila konkurenčni zaostanek evropskih bank v primerjavi z ZDA, kjer se del ESG regulacije zmanjšuje.
Banke poleg tega pozivajo k izboljšanju dostopa do podatkov, saj trenutni sistem po njihovem mnenju ne zagotavlja dovolj kakovostnih informacij. Predlagajo večjo odprtost javnih baz podatkov in odpravo ovir pri deljenju informacij med institucijami.
Posvet Evropske komisije o konkurenčnosti bančnega sektorja, ki se je zaključil sredi aprila, je zajel tudi širša vprašanja regulacije, vključno z vplivom sprememb na CSRD, EU taksonomijo in pravila trajnostnega financiranja. Rezultati posveta bodo vključeni v poročilo Evropske komisije o konkurenčnosti bančnega sektorja, ki naj bi bilo objavljeno še letos, in bodo pomembno vplivali na prihodnjo usmeritev ESG regulacije v EU.
