Svetovna trgovina s kakavom se sooča z velikim preizkusom. Največja proizvajalka kakava na svetu, Ivory Coast, vstopa v ključno obdobje pred začetkom izvajanja nove evropske zakonodaje proti krčenju gozdov, vendar skoraj polovica izvoza kakava še vedno nima ustrezne sledljivosti, poroča ESG News.
Po najnovejši analizi organizacije Trase je mogoče le 48 odstotkov izvoženega kakava iz leta 2024 povezati s konkretnimi kmetijskimi zadrugami, kjer so bila kakavova zrna pridelana. Delež se v zadnjih dveh letih skoraj ni izboljšal.
To predstavlja resno tveganje za izvoz in dostop do evropskega trga, saj bo Evropska unija decembra začela izvajati novo uredbo o preprečevanju krčenja gozdov (EUDR), ki od podjetij zahteva dokazila, da proizvodi niso povezani z zemljišči, kjer je po določenem datumu prišlo do krčenja gozdov.
Evropska pravila spreminjajo svetovno trgovino s kakavom
Nova evropska uredba bo močno vplivala na svetovne dobavne verige kmetijskih surovin. Poleg kakava zajema tudi kavo, palmovo olje, govedino, sojo, les in kavčuk.
Podjetja, ki bodo želela izvažati na evropski trg, bodo morala dokazati natančen izvor surovin vse do posameznih kmetijskih parcel. Za kakavovo industrijo to pomeni obsežno zbiranje podatkov, digitalno kartiranje nasadov in strožje preverjanje dobaviteljev.
Slonokoščena obala je pri tem posebej izpostavljena, saj proizvede več kot tretjino svetovnega kakava, Evropska unija pa odkupi približno 66 odstotkov njenega izvoza.
Če izvozniki ne bodo izpolnjevali novih zahtev, se lahko soočijo z zamudami pri pošiljkah, višjimi stroški preverjanja in izgubo dostopa do evropskih kupcev.
Posredniki otežujejo nadzor nad dobavno verigo
Glavna težava je struktura same trgovine s kakavom. Velik del pridelka potuje skozi več posrednikov, preden doseže izvoznike in predelovalce. Takšen sistem otežuje nadzor nad izvorom kakava in zmanjšuje preglednost dobavne verige.
Organizacija Trase opozarja, da zaradi pomanjkanja sledljivosti podjetja težko nadzorujejo ne le krčenje gozdov, temveč tudi druga tveganja, kot sta otroško delo in kršitve okoljskih standardov.
Kar je bilo nekoč predvsem vprašanje ugleda podjetij, zdaj postaja vprašanje dostopa do trga in regulatorne skladnosti.
Slonokoščena obala uvaja digitalni sistem
Oblasti v Slonokoščeni obali skušajo odgovoriti na nove zahteve z digitalizacijo sistema odkupa in prodaje kakava. Cilj je izboljšati preverjanje porekla pridelka in uskladiti izvozni sistem z evropskimi pravili.
Vendar bo uspeh odvisen od hitrosti izvajanja, usposabljanja lokalnih zadrug in sposobnosti države, da vzpostavi zanesljivo evidenco pridelovalcev.
Za številne male kmete bi lahko novi standardi pomenili dodatne administrativne in finančne obremenitve, še posebej v regijah z omejeno digitalno infrastrukturo.
Evropska zakonodaja ostaja politično sporna
Čeprav podporniki novo uredbo predstavljajo kot pomembno orodje za zaščito gozdov in biotske raznovrstnosti, zakon povzroča vse več političnih napetosti.
Več držav, med njimi Brazilija, Indonezija in ZDA, opozarjajo, da bodo zahteve drage, birokratsko zahtevne in težko izvedljive za države v razvoju.
Evropska unija je izvajanje uredbe že dvakrat preložila, pojavljajo pa se tudi novi pozivi za dodatno omilitev pravil ali nov zamik začetka izvajanja.
Ključni preizkus za podjetja in vlagatelje
Za prehrambena podjetja, trgovce in vlagatelje postaja vprašanje sledljivosti vse pomembnejše poslovno tveganje.
Podjetja, ki imajo neposredne odnose s kmetijskimi zadrugami in bolj transparentne dobavne verige, bi lahko pridobila konkurenčno prednost. Nasprotno pa se lahko podjetja z nepreglednimi dobavnimi sistemi soočijo z višjimi stroški skladnosti, motnjami pri dobavi in večjim regulatornim pritiskom.
Primer Slonokoščene obale kaže tudi širši premik v svetu ESG-politik. Sledljivost ni več zgolj tehnično vprašanje upravljanja podatkov, temveč postaja ključni pokazatelj kakovosti korporativnega upravljanja, nadzora nad dobavnimi verigami in sposobnosti podjetij za obvladovanje podnebnih ter družbenih tveganj.
Evropska pravila proti krčenju gozdov bodo tako vplivala ne le na afriške kmete, temveč tudi na globalne trgovce, proizvajalce čokolade in vodstva multinacionalk po vsem svetu.
