Evropska pobuda Circular Cities and Regions Initiative (CCRI) je objavila novo poročilo z naslovom Unlocking the circular economy in European cities and regions, v katerem predstavlja ključna priporočila za prihajajoči evropski zakon o krožnem gospodarstvu.
Poročilo poudarja, da bo prihodnji zakon o krožnem gospodarstvu pomemben korak pri odpravljanju regulativnih ovir in boljšem usklajevanju politik na ravni Evropske unije. Vendar avtorji opozarjajo, da to ne bo dovolj brez konkretne podpore mestom in regijam, kjer se krožno gospodarstvo dejansko izvaja.
CCRI zato poziva evropske odločevalce, naj mesta in regije priznajo kot ključne akterje zelenega prehoda ter razširijo podporo pobudi tudi v njeni drugi fazi. To vključuje tehnično pomoč, izmenjavo znanja in podporo projektom, da postanejo privlačni za vlagatelje.
Poročilo je bilo pripravljeno v sodelovanju z organizacijo ERRIN in potrjeno na februarskem posvetu, ki je združil več kot 140 deležnikov iz vse Evrope. V zadnjih štirih letih je v razpravah sodelovalo več kot 400 predstavnikov lokalnih oblasti, raziskovalcev, podjetnikov in civilne družbe.
Med ključnimi priporočili izstopa več ukrepov za pospešitev krožnega gospodarstva:
- Krožno javno naročanje: EU naj uvede bolj zavezujoča pravila, ki bodo spodbujala uporabo trajnostnih in recikliranih materialov ter upoštevanje celotnih življenjskih stroškov izdelkov.
- Spremembe sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (EPR): Ti naj bolj spodbujajo trajnostno oblikovanje izdelkov in preprečevanje odpadkov.
- Uskladitev pravil za konec statusa odpadka: Jasnejša pravila bi omogočila lažje čezmejno trgovanje z recikliranimi materiali in več vlaganj.
- Spodbude za uporabo sekundarnih surovin: Med predlogi so nižji DDV za reciklirane izdelke in obvezna uporaba določenih materialov v industriji.
- Boljše ravnanje z elektronskimi odpadki: Predlagajo uvedbo kavcijskih sistemov za manjše naprave ter strožje standarde za zbiranje in obdelavo.
- Krepitev medregionalnega sodelovanja: Poudarek je na razvoju lokalnih inovacijskih ekosistemov in povezovanju industrije z mesti.
Poročilo izpostavlja tudi širši pomen krožnega gospodarstva kot gonila konkurenčnosti in odpornosti evropskih regij, zlasti v času gospodarskih in okoljskih izzivov.
Avtorji zaključujejo, da Evropa potrebuje bolj usklajen in praktično usmerjen pristop, če želi svoje ambiciozne cilje krožnega gospodarstva prenesti iz strategij v konkretne rezultate na terenu.
