Evropska komisija je predstavila nov akcijski načrt za elektrifikacijo ter predlog prenove sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS). Cilj ukrepov je okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva, zmanjšati odvisnost od uvoženih fosilnih goriv ter pospešiti razogljičenje industrije, prometa in stavb.
Komisija poudarja, da je energetska odvisnost od fosilnih goriv Evropo v zadnjih letih izpostavila geopolitičnim pretresom in visokim cenam energije, kar zmanjšuje konkurenčnost evropskih podjetij. Čeprav danes približno 70 odstotkov električne energije v EU prihaja iz domačih čistih virov, se stopnja elektrifikacije porabe energije že desetletje giblje okoli 23 odstotkov.
Zato bo Komisija v okviru prihodnjega svežnja o energetski uniji predlagala okvirni cilj, da bi elektrifikacija do leta 2040 dosegla 46 odstotkov. Po ocenah Bruslja bi to lahko zmanjšalo stroške uvoza fosilnih goriv za približno 260 milijard evrov letno, hkrati pa povečalo energetsko varnost in znižalo stroške energije za gospodinjstva ter podjetja.
Posodobitev sistema ETS
Pomemben del načrta predstavlja prenova evropskega sistema trgovanja z emisijami (EU ETS), ki od leta 2005 velja za enega ključnih instrumentov podnebne politike EU. Sistem je doslej ustvaril več kot 270 milijard evrov prihodkov, ki so bili namenjeni razogljičenju industrije, energetskim naložbam in razvoju inovacij.
Komisija želi sistem prilagoditi novim gospodarskim razmeram in ciljem do leta 2040. Med predlaganimi spremembami so postopnejše zmanjševanje količine emisijskih kuponov po letu 2030, možnost omejene uporabe mednarodnih ogljičnih dobropisov ter vključitev trajnega odstranjevanja ogljika v sistem.
Osrednji finančni instrument bo nova Banka za razogljičenje industrije, ki bo razpolagala s 100 milijardami evrov za podporo naložbam v nizkoogljične tehnologije. Poleg tega bodo morale države članice polovico prihodkov iz nacionalnih dražb emisijskih kuponov nameniti razogljičenju sektorjev, vključenih v sistem ETS, kar naj bi do leta 2030 pomenilo dodatnih več kot 100 milijard evrov investicij.
Komisija predlaga tudi podaljšanje brezplačne dodelitve emisijskih kuponov za industrijo po letu 2030, pri čemer bodo ugodnosti tesneje povezane z dejanskimi vlaganji podjetij v razogljičenje. Za panoge, vključene v mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), bi se postopno ukinjanje brezplačnih kuponov podaljšalo do leta 2038.
Predlog vključuje še reformo rezerve za stabilnost trga, razširitev sistema ETS na sežiganje odpadkov ter dodatno krepitev pravil za letalski in pomorski promet.
Cenejša elektrika in hitrejša elektrifikacija
Akcijski načrt za elektrifikacijo predvideva vrsto ukrepov za odpravo ovir pri prehodu na električno energijo. Komisija opozarja, da je elektrika v številnih državah še vedno občutno dražja od plina, postopki priključevanja na omrežje pa pogosto trajajo več let.
Zato predlaga spremembe pri oblikovanju računov za električno energijo, ki bi državam članicam omogočile znižanje omrežnin za določene skupine odjemalcev in zmanjšanje davčnih obremenitev za energetsko intenzivna podjetja. Cilj je tudi, da električna energija ne bi bila davčno manj ugodno obravnavana od fosilnih goriv.
Komisija želi spodbuditi širšo uporabo toplotnih črpalk, električnih vozil, baterijskih sistemov in elektrifikacijo industrijskih procesov. Med predvidenimi ukrepi so različni finančni instrumenti, socialni modeli financiranja ter uporaba sredstev iz Sklada za podnebje in prihodnje Banke za razogljičenje industrije.
Poseben poudarek namenja tudi posodobitvi elektroenergetskih omrežij. Po ocenah Komisije so dolge čakalne dobe za priključitve ena največjih ovir za elektrifikacijo, zato poziva države članice k hitremu sprejetju zakonodajnega svežnja za razvoj omrežij.
Elektrifikacija kot gospodarska priložnost
Po ocenah Komisije prinaša elektrifikacija neposredne koristi tudi potrošnikom. Uporaba baterijskega električnega vozila lahko stroške vožnje zmanjša do 78 odstotkov v primerjavi z vozili na fosilna goriva, prehod s plinskih kotlov na toplotne črpalke pa lahko povprečne stroške ogrevanja gospodinjstev zniža do 60 odstotkov.
Bruselj ob tem poudarja, da bi pospešena elektrifikacija lahko ustvarila več sto tisoč novih delovnih mest, vendar bo za uspešen prehod potrebno tudi obsežno vlaganje v razvoj znanj, proizvodnih zmogljivosti in inovativnih tehnologij po celotni vrednostni verigi.
