Evropska komisija je predstavila paket za pravično mobilnost delovne sile, s katerim želi poenostaviti čezmejno zaposlovanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij in uveljavljanje pravic iz socialne varnosti. Predlogi vključujejo evropsko izkaznico socialne varnosti, digitalne kvalifikacije ter okrepitev pristojnosti Evropskega organa za delo.
Cilj paketa je delavcem olajšati uveljavljanje pravic iz socialnega in zdravstvenega zavarovanja ne glede na državo članico, v kateri živijo in delajo, podjetjem pa zmanjšati administrativne ovire pri zaposlovanju delavcev iz drugih držav EU in čezmejnem opravljanju storitev.
Komisija ocenjuje, da bi ukrepi po popolni uvedbi do leta 2040 prinesli približno šest milijard evrov koristi. Te bi izhajale predvsem iz hitrejšega priznavanja poklicnih kvalifikacij, digitalnega preverjanja dokumentov, zmanjšanja administrativnih stroškov in preprečevanja goljufij.
Socialni dokumenti v digitalni obliki
Eden ključnih predlogov je vzpostavitev evropske izkaznice socialne varnosti (ESSPASS). Delavci bi lahko prek spleta pridobili in uporabljali dokumente, ki dokazujejo njihove pravice iz socialne varnosti, med drugim evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja in obrazec A1 za napotene delavce.
Dokumenti bi bili dostopni tudi prek evropske denarnice za digitalno identiteto. Delavec bi jih lahko digitalno shranil in predložil v drugi državi članici, pristojni organi pa bi jih lahko preverili hitreje in varneje.
Evropska komisija ocenjuje, da bi digitalizacija v 12 letih podjetjem lahko prihranila do 64 milijonov evrov, izvajalcem zdravstvenih storitev 69 milijonov evrov, inšpektoratom za delo pa 72 milijonov evrov. Digitalni podpisi bi lahko v istem obdobju preprečili za do 277 milijonov evrov goljufij.
Kvalifikacije bi bile primerljive po vsej EU
Paket prinaša tudi predloge za lažje prenašanje znanj in poklicnih kvalifikacij med državami članicami. Kvalifikacije naj bi bile izdane v standardizirani digitalni obliki in dostopne v evropski denarnici za digitalno identiteto, kar bi olajšalo preverjanje njihove pristnosti.
Komisija predlaga tudi novo evropsko orodje za primerjavo kvalifikacij. To bi na podlagi podatkov iz nacionalnih baz omogočalo brezplačno primerjavo kvalifikacij med državami članicami ter tako delodajalcem in delavcem pomagalo razumeti, kako se posamezne kvalifikacije primerjajo z nacionalnimi.
Priznavanje poklicnih kvalifikacij v petih tednih
Predlagane spremembe pravil o priznavanju poklicnih kvalifikacij naj bi pospešile postopke za regulirane poklice, med drugim za zdravnike, medicinske sestre, inženirje in učitelje.
Komisija predlaga obvezen digitalni postopek čezmejnega priznavanja kvalifikacij. Postopek naj bi se s sedanjih približno treh mesecev skrajšal na pet tednov, hkrati pa naj bi bil cenejši in varnejši.
Komisija želi z vzpostavitvijo skupnih izobraževalnih okvirov razširiti tudi samodejno priznavanje kvalifikacij na več reguliranih poklicev, zlasti na področjih, kjer primanjkuje delovne sile. Kot prvi primer je Evropska komisija sprejela skupni okvir za fizioterapevte, ki sodijo med najbolj mobilne poklice v EU.
Krajši postopki za kvalifikacije, pridobljene zunaj EU
Poseben del predloga je namenjen kvalifikacijam državljanov EU in državljanov tretjih držav, pridobljenim zunaj EU.
Komisija predlaga skupne standarde za njihovo priznavanje. Postopki trenutno v povprečju trajajo okoli 14 mesecev, po novih pravilih pa bi se lahko skrajšali na štiri mesece. Po oceni Komisije bi to lahko za delodajalce pomenilo tudi do 50 odstotkov nižje administrativne stroške zaposlovanja.
Pri sedmih poklicih, za katere že obstajajo skupni evropski standardi usposabljanja, bi se lahko kvalifikacije, pridobljene na akreditiranih ustanovah zunaj EU in preverjene s strani evropskih organov za zagotavljanje kakovosti, priznale samodejno.
Države članice bi pri tem ohranile pristojnost glede dovoljenja za vstop na svoje ozemlje in pogojev za opravljanje posameznega poklica.
Več pristojnosti za Evropski organ za delo
Komisija želi okrepiti tudi vlogo Evropskega organa za delo (ELA) pri nadzoru izvajanja evropske zakonodaje.
ELA bi dobil boljša orodja za ocenjevanje tveganj, s katerimi bi lahko nacionalnim inšpektoratom pomagal bolje usmerjati nadzore. Predlog predvideva tudi tesnejše čezmejno sodelovanje in imenovanje nacionalnih uradnikov za povezovanje z inšpekcijskimi organi.
Pristojnosti ELA bi se razširile tudi na preprečevanje zlorab državljanov tretjih držav, ki delajo v EU, ter boj proti nezakonitemu zaposlovanju. Poenostavil naj bi se tudi postopek mediacije pri čezmejnih sporih med državami članicami.
Uvedba ukrepov postopoma
Predlogi morajo zdaj skozi zakonodajni postopek v Evropskem parlamentu in Svetu EU. Prve praktične spremembe bodo sledile postopoma po njihovem sprejetju.
Digitalizacija dokumentov socialne varnosti bi se začela z obrazcem A1 za napotene delavce, predvidoma leto dni po začetku veljavnosti uredbe o ESSPASS. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in drugi dokumenti naj bi sledili v treh letih.
Tudi spremembe na področju kvalifikacij bi se uvajale postopoma. Po predlogu bi bilo poenostavljeno priznavanje kvalifikacij iz tretjih držav uvedeno v dveh letih, digitalne kvalifikacije in lažje priznavanje reguliranih poklicev pa v treh letih. Spremembe pristojnosti ELA bi se po pričakovanjih izvajale med letoma 2028 in 2030.
Mobilnost čez meje ostaja pomembna za evropski trg dela
Leta 2024 je v drugi državi članici EU živelo približno 14 milijonov Evropejcev, med njimi več kot deset milijonov ljudi v delovno aktivni starosti. Ti so predstavljali 3,9 odstotka delovno sposobnega prebivalstva EU. Hkrati je v nedavni raziskavi Eurobarometra 18 odstotkov vprašanih navedlo, da bi želeli delati v tujini.
Evropska komisija paket umešča v prizadevanja za bolj povezani enotni trg. Evropski voditelji so marca letos pozvali k ukrepom za večjo mobilnost delavcev, predvsem z izboljšanjem vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, prenosljivosti znanj in digitalizacijo postopkov.
