Evropska komisija je predlagala reformo pravil javnega naročanja v EU, s katero želi postopke poenostaviti, povečati njihovo učinkovitost ter javno naročanje bolj uskladiti s strateškimi cilji EU. Javna naročila predstavljajo približno 15 odstotkov BDP Evropske unije.

Predlog nove uredbe naj bi prinesel okoli 650 milijonov evrov letnih administrativnih prihrankov. Od tega naj bi 80 milijonov evrov odpadlo na javne naročnike, 570 milijonov evrov pa na podjetja in druge gospodarske subjekte.

Ena ključnih sprememb je, da bi bila najboljše razmerje med ceno in kakovostjo standardna metoda izbire ponudbe. Merila kakovosti bi morala predstavljati najmanj 30 odstotkov ocene oziroma 50 odstotkov pri delovno intenzivnih pogodbah. Naročniki bi morali pri izbiri sistematično upoštevati tudi okoljske, socialne, inovacijske, varnostne in odpornostne vidike.

Od tega pristopa bi bilo mogoče odstopiti, vendar bi moral naročnik pojasniti, kako bo kakovost zagotovil drugače, na primer z določitvijo minimalnih kakovostnih zahtev. Komisija želi s tem zmanjšati osredotočenost javnega naročanja zgolj na najnižjo ceno.

Predlog predvideva tudi enoten digitalni trg javnega naročanja, ki bi povezal nacionalne elektronske platforme. Podjetja bi lahko prek povezanih sistemov sodelovala na razpisih v različnih državah članicah, pri čemer bi veljalo načelo »samo enkrat« – podatkov in dokumentov, ki jih je podjetje že predložilo, mu ne bi bilo treba ponovno posredovati. Avtomatizirano bi bilo mogoče preverjati tudi nekatere pogoje za izključitev ponudnikov.

Komisija želi s tem povečati čezmejno konkurenco in udeležbo podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, ter zmanjšati število postopkov, v katerih prispe le ena ponudba.

Nova uredba bi javnim naročnikom omogočila več prožnosti in pogostejše pogajanje s ponudniki. Predviden je tudi poseben postopek za razvoj in nakup inovativnih rešitev, ki jih na trgu še ni.

Pomemben del reforme je tudi krepitev strateškega javnega naročanja. Naročniki bi lahko, v nekaterih primerih pa morali, upoštevati tveganja, povezana z nacionalno in evropsko varnostjo, kibernetsko varnostjo, občutljivimi informacijami ter vplivom tretjih držav. Pri naročilih, povezanih s kritično infrastrukturo, bi nova pravila spodbujala tudi diverzifikacijo dobavnih verig, zanesljivost oskrbe in pripravljenost na krize.

Predlog uvaja še okvir za tako imenovano evropsko preferenco pri javnih naročilih. Komisija bi lahko omejila dostop ponudnikov iz tretjih držav, če analiza pokaže, da te države evropskim podjetjem ne zagotavljajo primerljivega dostopa do svojih trgov ali če bi bile omejitve potrebne zaradi varnosti oskrbe oziroma zaščite gospodarskih interesov EU.

Reforma je odgovor na ugotovitve Evropskega računskega sodišča o upadanju konkurence pri javnih naročilih, omejeni udeležbi malih in srednjih podjetij ter čezmejnih ponudnikov in naraščanju postopkov z eno samo ponudbo. Komisija jo je pripravila tudi na podlagi priporočil poročil Maria Draghija in Enrica Lette, ki javno naročanje prepoznavata kot pomembno orodje za krepitev evropske industrije, inovacij ter zelenega in digitalnega prehoda.

Predlagano uredbo morata zdaj obravnavati in uskladiti Evropski parlament in Svet EU.